Franja

abiga -āe, f (abigere) = chamaepitys, bot.: iva (Aiuga iva, Linn.), rastlina, ki so jo uporabljali za prekinitev nosečnosti: Plin., Ap. h.

abigeātor -ōris, m (abigeāre = abigere) živinski tat: Paul.

abigeātus -ūs, m (abigeāre = abigere) kraja živine, živinska tatvina, živinski rop: Icti.

abigeō -āre (-) -ātus (ab in agere) odgnati (odganjati): Cypr.

abigeus -ī, m (abigere) = abigeātor: Icti.

abigō -ere -ēgī -āctum (ab in agere)

1. odgnati (odganjati), pregnati (preganjati), odpoditi, prepoditi, zapoditi: Pl., Ter., greges ovium ex Apulia in Samnium aestivatum Varr., volucres et feras Ci., puer, abige muscas! Ci., abigi ab ludis, ab sede piorum L., diversum ad litus abacti V., abigere uxorem Suet. zavreči.

2. occ.
a) (s silo) odgnati (odganjati): Hyg., familiam abduxit, pecus abegit Ci., greges abacti Ci., praedae abactae hominum pecorumque L.
b) (z zdravili) pregnati (preganjati), odpraviti (odpravljati): febres, venenatorum morsūs Plin.; poseb. telesni plod odpraviti, splaviti (splavljati): Col., Plin., Suet., Paul., partum sibi medicamentis Ci., abactos partūs conscientiā libidinum T.
c) pren. odgnati (odganjati), pregnati (preganjati): Enn., Plin., Sil., curas H., lassitudinem Poeta ap. Ci., conscientiā abigi H. vesti se dati preplašiti, nox abacta V. pregnana = minula; abacti oculi Stat. udrte; z abl. separationis: vir colloquio non abigende meo O., abacta pauperies epulis regum H.

abintus, adv. = ab intus; gl. opombo pri ā, ab.

abinvicem = ab invicem; gl. opombo pri ā, ab.

abitiō -ōnis, f (abīre) odhajanje, odhod: Pl., Ter., Iul. Val.

ābītō -ere (abbītō) oditi, odhajati, zbežati: Pl., Luc., prim. abaetō.

abitus -ūs, m (abīre)

1. odhajanje, odhod (naspr. adventus): Ter., Lucr., Plin., post abitum huius importunissimae pestis Ci., abitu retro Sil. hoja nazaj, umikanje; occ. umik: abitus causae, ab. optatus Sil.

2. met. izhod (kot kraj): omnem abitum custode coronant V., vehicula saepserant abitus T.

abiūdicātīvus 3 (abiūdicāre) odrekajoč, zanikovalen, nikalen: Ps.-Ap.

abiūdicō -āre -āvī -ātum

1. s sodbo, sodno odreči (odrekati), odsoditi (odsojati) komu kaj: aliquid ab aliquo Pl., Ulp. (Dig.), iudicabit Alexandriam regis esse: a populo Romano abiudicabit Ci.; abs.: Ardeatium populum ob iniuriam agri abdicati descisse L.

2. pren. sploh odreči (odrekati), zavreči (zavračati), odkloniti (odklanjati): sibi libertatem Ci.; šalj.: me a vita abiudicabo Pl. nočem več živeti.

abiugō -āre -āvī -ātum (ab in iugum; „od jarma ločiti“, od tod sploh) ločiti, odstraniti (odstranjevati): Pac. ap. Non.

abiungō -ere -iūnxī -iūnctum „izpod jarma vzeti“, pesn. = izpreči (izprezati): iuvencum V., equos Pr.; pren. ločiti, oddaljiti (oddaljevati), odstraniti (odstranjevati): abiuncto Labieno ... vehementer timebat C., abi. se ab hoc dicendi genere Ci. ep., abiunctae plagae Prud.

abiūrātiō ōris, f (abiūrāre) odpoved, utaja s prisego: Isid.

abiūrgō -āre (-āvī) -ātum zmerjaje (psovaje) odrekati, odbijati, odtegovati komu kaj: arma alicui Hyg.

abiūrō -āre -āvī -ātum s prisego odreči (odrekati) kaj, zareči (zarekati) se glede česa, s prisego (u)tajiti kaj: in iure (sodno) abiurare pecuniam Pl., creditum abiuraverat S., abiuratae rapinae V. utajen rop; šalj.: mi abiurare certius est quam dependere Ci. ep.

Opomba: Star. abiurāssit = abiuraverit: Pl.

ablactātiō -ōnis, f (ablactāre) odstavitev dojenčka: Vulg.

ablactō -āre -āvī -ātum dojenčka odstaviti (odstavljati), odvaditi (odvajati): Hier., Vulg.