Franja

Zadetki iskanja

  • Philippus -ī, m (Φίλιππος) Fílip

    I. ime makedonskih kraljev

    1. Amintov sin, oče Aleksandra Velikega, kralj v letih 360—336: Pl., Ci., N., Iust.; meton. tudi Fílipov (= od Filipa kovani) zlat(nik): Pl., regale nomisma, Philippus H.; metaf. zlat(nik) nasploh: Aus. — Od tod adj.
    a) Philippēus 3 (Φιλίππειος) Fílipov: nummus (aureus) Philippeus (gen. pl. vedno Philippēum) Pl., L. Filipov (= od Filipa kovani) zlat(nik) = 20 drahem, sanguis Pr. Kleopatrino sorodstvo s Filipom.
    b) Philippicus 3 Fílipov, fílipski: talentum Pl., aurum Plin. iz Filipovih rudnikov, orationes Ci. filípike = Demostenovi govori proti Filipu; subst. Philippicae -ārum, f (sc. orationes) filípike = Demostenovi govori proti Filipu in po njihovem zgledu nastali Ciceronovi govori proti Antoniju: Prisc., Hier.

    2. Philippus Arrhidaeus Filip Ar(h)idaj, polbrat Aleksandra Velikega: Iust.

    3. Filip III., kralj v letih 220—179: L., Ci., N. —

    II. telesni zdravnik Aleksandra Velikega: Cu., Iust. —

    III. priimek Marcijevega rodu, npr. L. Mārcius Philippus Lucij Marcij Filip

    1. govornik in državnik, konzul l. 91: Ci.

    2. Oktavijanov očim: C.
  • Philistiō(n) -ōnis, m (Φιλιστίων) Filistíon.

    1. zdravnik iz Lokrov, Platonov sodobnik: Plin., Gell.

    2. pisec grških mimov z začetka 1. stol. po Kr.: Mart.
  • Philō -ōnis, m (Φίλων) Fílon

    1. akademski filozof v Atenah: Ci.

    2. slavni arhitekt iz Aten: Ci., Vitr.

    3. grški zdravnik iz Tarza, sodobnik cesarja Avgusta: Cels.
  • Plīnius 3 Plínij(ev), ime rim. rodu. Njegovi najbolj znani predstavniki so:

    1. C. Plinius Secundus (imenovan tudi maior starejši) Gaj Plinij Sekund (starejši), naravoslovec, avtor ohranjenega enciklopedičnega dela z naslovom Naturalis historia „Naravoslovje“ v 37 knjigah; umrl je ob izbruhu ognjenika Vezuv l. 79 po Kr., star 56 let: Plin. iun.

    2. njegov nečak (sin njegove sestre) in posinovljenec C. Plinius Secundus (imenovan tudi iunior mlajši) Gaj Plinij Sekund (mlajši), rojen l. 62 po Kr. v Novem Komu (Novum Comum), v času Trajana cesarski namestnik v Bitiniji, avtor hvalnice na čast Trajanu in zbirke pisem, umrl ok. l. 114 po Kr.

    3. Plinius Valeriānus Plinij Valerijan, zdravnik in pisec del o medicini; živel je malo pred obdobjem cesarja Konstantina. — Adj. Plīniānus 3 Plínijev: principatus duracinis quae Pliniana Campania appellat, in Belgica vero Lusitanis, in ripis etiam Rheni Plin.
  • Podalīrius -iī, m (Ποδαλείριος) Podalêjrij (Podalírij)

    1. Eskulapijev (Eskulapov) sin, slavni zdravnik pred Trojo: O.

    2. Trojanec, ki je spremljal Eneja v Italijo: V.
  • Praxagorās -ae, m (Πραξαγόρας) Prakságora(s), zdravnik z otoka Kos: Plin., Cels., Cael.
  • Prīsciānus -ī, m Prisciján

    1. Priscianus Caesariensis Priscijan iz Cezareje v Mavretaniji, latinski slovničar; živel je v času cesarja Anastazija (začetek 6. stol. po Kr.).

    2. Theodorus Priscianus Teodor Priscijan, zdravnik; živel je v času cesarja Gracijana.
  • Rupilius 3 Rupílij(ev), ime rim. rodu. Najbolj znani so

    1. P. Rupilius Publij Rupilij, konzul l. 132 skupaj s Popilijem Lenatom: Ci.; po njem sta imenovana dva zakona: leges Rupiliae Ci.

    2. P. Rupilius Rex Publij Rupilij Reks iz Prenesta, Horacijev sodobnik, ki ga je Oktavijan uvrstil na proskripcijsko listo: H.

    3. A. Rupilius Avel Rupilij, zdravnik: Ci.

    4. Rupilius Rupilij, gledališki igralec za časa Cicerona: Ci.
  • Scrībōnius 3 Skribónij(ev), ime rimskega rodu, od katerega so poseb. znani

    1. L. Scrībōnius Libō Lucij Skribonij Libo(n), tribunus plebis l. 216, pretor l. 204; zgradil je baje po njem imenovani puteal Libonis ali Scrībōniānum (Skribonijev) na Forumu: L., H., FEST.

    2. C. Scrībonius Cūriō Gaj Skribonij Kurio(n), pretor l. 121, eden najimenitnejših govornikov svoje dobe: CI.

    3. njegov istoimenski sin, tribunus plebis l. 90, konzul l. 76, Cezarjev nasprotnik, Ciceronov prijatelj: CI., SUET., EUTR., FL.

    4. L. Scrībonius Libō Lucij Skribonij Libo(n), poveljnik Pompejevega ladjevja: C.

    5. L. Scrībonius Largus Lucij Skribonij Larg, zdravnik za časa cesarjev Tiberija in Klavdija, avtor še ohranjenega spisa Compositiones medicamentorum.

    6. Scrībōnia Skribonija, druga Oktavijanova soproga, Julijina mati, po rojstvu katere je dobila razporočno pismo: SUET.
  • Serāpiō(n) -ōnis, m (Σεραπίων) Serapíon ali Serápion, grško moško ime. Poseb. znani so: grški

    1. zemljepisec iz Antiohije, najbrž Eratostenov sodobnik: CI. EP.

    2. egiptovski poslanec v Rimu: C.

    3. grški zdravnik: CELS.

    4. stoik iz mesta Hierapolis: SEN. PH.

    4. grški slikar: PLIN.

    5. Atikov suženj ali osvobojenec: CI. EP.

    6. zloglasni Grk, trgovec z darilnimi živinčeti, po katerem je Publij Kornelij Scipion Nazika dobil vzdevek Serapion, ker mu je bil podoben: CI. EP., L. EPIT., VAL. MAX., PLIN.
  • sīmus 3 (tuj. σιμός)

    1. (navzgor) zavihan, privihan, plosk, top (večinoma o nosu): puer simā nare Mart., simis naribus Sen. ph. fr., rostrum (sc. delphini) Plin., sculptura Vitr. ploska rezbarija, ab ea parte, qua sima est (naspr. qua gibba est) Cels.

    2. ploskonos, toponos: Nerei simum pecus (= delfini, pliskavke) L. Andr., capellae V. Od tod Sīmus -ī, m Sím(us) = Ploskonosec, Toponosec
    a) rimski priimek: hinc cognomina Simorum Plin.
    b) grški nom. propr. (Σῖμος) Símos α) grški slikar: Plin. β) zdravnik: Plin. (v novejših izdajah obl. Simos).
  • Sōsagorās -ae, m (Σωσαγόρας) Sozágora (Soságora), grški zdravnik: Cels.
  • Sōsimenēs -is, m (Σωσιμένης) Sozímen, grški zdravnik: Plin.
  • Stratius -iī, m (στράτιος vojevit)

    1. Strátij, zdravnik kralja Evmena: Plin.

    2. (pisano grško) Jupitrov vzdevek = Bojeviti, Vojeviti: citra Heracleam arae sunt Iovis Στρατίος cognomine Plin.
  • Stratō (Ci.) ali Stratōn (Sen. ph.) -ōnis, m (Στράτων) Stráton

    1. peripatetski filozof iz Lampsaka (okrog l. 300), Teofrastov učenec: Ci., Sen. ph.

    2. zdravnik v Ciceronovem času: Ci.

    3.
    a) Stratōnis turris Strátonov stolp, mesto v palestinsko, sicer imenovano Caesarea: Plin.
    b) Stratōnis īnsula Strátonov otok v Arabskem zalivu: Plin.
  • super-vacuus 3 (super in vacuus) odvečen, nepotreben, nekoristen, starejše nepriden: Cels., Col., Plin., Plin. iun., Sen. rh., Q., Suet., Val. Max., Ap., Iust., Dig. idr., metus, homo O., omne supervacuum plano de pectore manat H., sepulcri mitte supervacuos honores H., mihi Baias Musa supervacuas Antonius … facit H. (zdravnik) Antonij Muza (tj. njegovo zdravljenje z mrzlo vodo) doseže, da so mi Baje nepotrebne (= da mi je morska kopel v Bajah nepotrebna); supervacuum est z inf.: Cels., Sen. ph., Plin. iun. idr., supervacuum est dicere Cu. — Adv. supervacuē odveč, po nepotrebnem, mimogrede: Porph., Vulg. idr., supervacue data Paul., supervacue adhortantur Tert.; v enakih pomenih tudi adv. abl. sg. n supervacuō: Plin., Ps.-Q. (Decl.), Icti. in adv. zveze ex supervacuō: L., in supervacuum Sen. ph.
  • Themisōn -ōnis, m (Θεμίσων) Temízon iz Laodikeje v Siriji, slovit zdravnik, Asklepiadov učenec; v Rimu je živel in deloval ok. l. 60: Plin., Sen. ph., Cels., Iuv.
  • Theodotus -ī, m (Θεόδοτος) Teódot

    1. zarotnik proti Hieronimu: L., Val. Max., Sen. ph.

    2. neki Pasaronec: L.

    3. grški zdravnik: Cels.
  • Theoxenus -ī, m (Θεόξενος) Teóksen, grški zdravnik: Cels.
  • Timaeus -ī, m (Τίμαιος) Timáj

    1. grški zgodovinopisec iz Tavromenija na Siciliji (352—256); 50 let je preživel v Atenah: Ci., N.

    2. pitagorejski filozof iz spodnjeitalskih Lokrov, Platonov sodobnik; po njem je imenovan Platonov dialog (Τίμαιος), ki ga je Cicero prevedel v latinščino: Ci.

    3. zdravnik: Cels.
Število zadetkov: 103