aucupium -iī, n (auceps)
1. lov na ptice, ptičarstvo: Plin., Vulg., aucupium atque venatio Ci., propagare vitam aucupio Ci.; lov na čebele: quae (examina apium) dono vel aucupio contingunt Col.; met.
a) ptičnik = priprava za lovljenje ptic: harundine sumpta Faunus plumoso sum deus aucupio Pr.
b) ptičji ulov, ulovljeni ptiči: aucupia omne genus Cat., peregrina aucupia Sen. ph., minima inflatio fit ex venatione, aucupio Cels., venatu et aucupio vesci Plin.
2. pren. hlastanje po čem, za čim, prežanje na kaj, lov(stvo): Col., hoc novomst (= novum est) aucupium Ter. nova vrsta zaslužka, facere aucupium auribus Pl. na ušesa vleči, prisluškovati, aucupia verborum Ci., Arn. besedolovstvo, zlogolovstvo, dlakocepstvo, delectationis aucupium Ci. pohlep po ugajanju (poslušalcem).
augustus 3, adv. -e (augēre)
1. posvečen, svet; kot adv. = spoštljivo: augusto augurio postquam inclita condita Roma est Enn. ap. Varr., locus Ci., Eleusin sancta illa et augusta Ci., sanctus augustusque fons Ci., templum augustum, augustissimum L. sveto, presveto, augusta vocantur templa sacerdotum rite dicata manu O., fanum L., sedes V., arae augustiores Plin. iun., quos (deos) auguste omnes sancteque veneramur Ci. s sveto spoštljivostjo, quod de religione dici possit augustius Ci. s svetejšo spoštljivostjo.
2. pren. častitljiv, veličasten, veličanstven, vzvišen: habitus formaque viri aliquantum amplior augustiorque humanā L., ornatus habitusque humano augustior L., augustissima vestis L., habitu se augustiorem... fecit L. Od tod Augustus -ī, m (gr. Σεβαστός) Častitljivi, Veličastni, Vzvišeni, častni naslov Gaja Julija Cezarja Oktavijana, nadel mu ga je senat ob začetku njegove samovlade dne 17. I. l. 27 po nasvetu Lucija Munacija Planka: T., Suet., Fl.; preg.: Augusto felicior, Traiano melior Eutr. Iz naslova je nastal naziv s pomenom „presvetli“, „cesar“, „cesarost“, „cesarsko veličanstvo“, „cesarska visokost“ (prim. Caesar = „cesar“, nem. „ Kaiser“, Carolus = „kralj“): Iuppiter arces temperat aetherias...: terra sub Augusto O. Ta naslov je prešel na vse poznejše rim. cesarje: Vell.; po cesarju Probu tudi perpetuus Augustus: Eutr.; pozneje še semper Augustus, po naše = „ vselej nosilec vladarstva“; v pl.: Magnos et Felices et Augustos diximus Sen. ph. enega smo imenovali Velikega, drugega Srečnega, tretjega Presvetlega. Kot fem. Augusta -ae Avgusta = „presvetla“, „cesarica“, „cesarsko veličanstvo“, „cesarska visokost“, naslov najprej Avgustove soproge Livije: T., potem sploh cesarskih soprog, mater, hčera in sester: Iuv., Plin. iun., Suet., (Vitellius) matrem complexus Augustae nomine honoravit T. — Od tod
I. adj.
1. Augustus 3 Avgustov, avgustovski, avgustejski, cesarski: Vell., pax O. od Avgusta povrnjen, na novo pridobljen, domus Augusta O. cesarska hiša (rodovina), cesarski rod, nomen, numen O., mensis Augustus Iuv. (prej mensis Sextīlis) mesec avgust, t.j. veliki srpan, imenovan po cesarju Avgustu: Kalendae Col., Plin., Idus Mart., aula Mart., laurus Plin., ficus Macr.; subst. Augusta -ae, f (sc. urbs) Avgusta, ime več mest, ki so jih ces. Avgust ali njegovi nasledniki ustanovili ali na novo naselili, npr. Augusta Taurinorum Tavrinska Avgusta (zdaj Torino): Plin., T., Augusta Praetoria ali Praetoria Augusta Pretorska Avgusta (zdaj Aosta v gornji Italiji): Plin., Augusta Treverorum Treverska Avgusta (zdaj Trier): Mel., Augusta Vindelicorum Vindeliška Avgusta (zdaj Augsburg), tudi samo Augusta: Ven., Caesarēa Augusta: Aus. ali Caesaraugusta -ae, f: Mel., Plin. Cesarska Avgusta (zdaj Saragossa) v tarakonski Hispaniji.
2. Augustālis -e Avgustov, avgustovski, avgustejski, cesarski: ludi Augustales T. igre, ki so se obhajale dne 12. X. Avgustu na čast, sodales Augustales T., Suet. ali sacerdotes Augustales, tudi samo Augustales T. svečeniška združba 25 članov, ki jo je ustanovil Tiberij Avgustu na čast, seviri Augustales Petr., tudi samo Augustales Porph. svečeniška združba 6 članov, ki jo je ustanovil Avgust za čaščenje larov in penatov na križpotjih, poseb. v municipijih in naselbinah, praefectus Augustalis, tudi samo Augustalis Icti. cesarski namestnik v Egiptu, maiestas Augustalis Dig., Cod. I. cesarsko veličanstvo; subst. Augustālēs -ium, m avgustali, legijam dodeljeni, legijski dodeljenci: Veg.
3. Augustānus 3 Avgustov, avgustovski, avgustejski: colonia Ulp. (Dig.); subst. Augustānī -ōrum, m Avguščani, preb. mest z nazivom „Avgusta“: Plin.
4. Augustēnsis -e avgustovski, avgustejski, po Avgustu imenovan: civitas Cod. Th.
5. Augustēus 3 Avgustov, avgustovski, avgustejski: marmor Plin., Isid. neka vrsta egipt. marmora, charta (= regia) Isid.
6. Augustiānus 3 avgustovski, avgustejski, cesarski: census Tert.; subst. Augustiānī -ōrum, m (sc. equites) avgustejci, cesarjanci, rim. vitezi, ki jih je izbral ces. Neron, da so mu ploskali, kadar je nastopil v gledališču: Suet., equites Romani cognomento Augustianorum T.
7. Augustīnus 3 Avgustov, avgustovski, avgustejski: currus Suet.
— II. subst. Augustālitās -ātis, f dostojanstvo cesarskega namestnika v Egiptu: Cod. Th.
basilicus 3, adv. -ē (izpos. βασιλικός) kraljévi, kraljevski = oblasten: edictiones, facinora Pl.; = prekrasen, sijajen: victus Pl., vitis Col., Plin. neka vrsta trte pri Dirahijcih, exornatus basilice, basilice se inferre, basilice agere eleutheria Pl.; šalj. pren.: ut ego interii basilice Pl. kako popolnoma. Od tod subst.
1. basilica -ae, f (βασιλική, sc. οἰκία ali στοά) bazilika, javna razkošna stavba s stebrišči (na rim. forumu ali v drugih mestih), namenjena sodnim sejam, opravljanju trgovskih poslov in raznim zborovanjem: Ci., Ap. Rim. bazilike so bile zgrajene po vzoru atenske sodilnice, ki se je imenovala βασιλική po „arhontu kralju“ (ἄρχων βασιλεύς), ki je predsedoval sodnim sejam. Prvo baziliko v Rimu je zgradil M. Porcij Katon (basilica Porcia) kot cenzor l. 185: L. Pozneje so v Rimu zgradili še več drugih bazilik, npr. basilica Opimia Varr., Iulia, Aemilia, Pauli Plin.; oznaka za kraj, ki se mnogo obiskuje: basilicam habeo, non villam, frequentia Formianorum Ci. ep.
2. basilicus -ī, m (sc. iactus) kraljevski met, najboljši met pri kockanju (talī): Pl.
3. basilicum -ī, n
a) (pre)krasno oblačilo: Pl.
b) v gr. obl. basilicon -ī, n kraljevi oreh, najboljša vrsta orehov: Plin. (= basilica nux Macr.).
bōlētus -ī, n (iz gr. βωλίτης) užitna goba, poseb. kukmak, pečenka, najboljša vrsta užitnih gob: Pl., Sen. ph., Plin. idr., delectabili cibo, boleto T.
borīa (borēa) -ae, f (gr. *βόρεια: βόρειος) borija, boreja, neka vrsta jašme, jaspisa: Plin.
chalcis -idis, acc. pl. -idas, f (gr. χαλκίς) halkida,
1. vrsta ribe: Col., Plin.
2. neka kuščarica z bakrenastimi lisami na hrbtu: Plin. (acc. tudi chalcidicen).
characiās -ae, acc. -ān, m (gr. χαρακίας)
1. za kol pripraven, služeč: calamus Plin.
2. vrsta mlečka, véliki mleček: Plin.
chelīdonius 3 (gr. χελιδόνιος) lastovičji: ch. lapilli Plin. lastovičniki, chel. (gemmae) Plin., ficus Col. posebna rdečkasta vrsta smokve; subst. chelīdonia -ae, f (sc. herba) bot. lastovičica: Mac., Plin., Tert., v celi obliki chelidonia herba: Marc.