Franja

Nīsus² -ī, m (Νῖσος) Nísos

1. Pandionov sin, kralj v Megari; hči Skila (Scylla) mu je odstrigla škrlatne lase in jih dala njegovemu sovražniku, svojemu ljubimcu, Minosu; nato je bil Nisos spremenjen v jezersko postojno (po drugih v skobca), Skila pa v neko drugo ujedo (ciris): V., O. Od tod adj.
a) Nīsaeus 3 (Νισαῖος) Nísov, iz Nísovega rodu: Nisaei canes O., filia purpureos Niso furata capillos pube premit rabidos ingenibusque canes O. (prim. opombo spodaj).
b) Nīsēius 3 (Νισηίος) Nísov: Ps.-V. (Ciris), virgo Niseia (= Nisova hči Skila) O.
c) Nisias -adis, f (Νισιάς) Nísova, nísovska, pesn. mégarska: Nisiades matres Nisiadesque nurus O.; patron. Niseis -eidis, f (Νισηίς) Niséida, Nisova hči Skila (a včasih zamenjevana s Forkisovo hčerjo Skilo): praeterita cautus Niseide navita gaudet O.

2. Trojanec, Hifarkov sin, Enejev tovariš in Evrialov prijatelj: V. (Aen. V, 294 in nasl.).

Opomba: O. in tudi drugi pesniki pogosto zamenjujejo Nisovo hčer Skilo z istoimen(sk)o Forkisovo hčerjo (gl. Scylla).

Novellius -ii, m Novélij, s celim imenom Torquatus Novellius Atticus Torkvat Novelij Atik iz Mediolana, Tiberijev pivski tovariš: Novellius Torquatus Mediolanensis, ad proconsulatum usque praeturae honoribus gestis, tribus congiis — unde et cognomen illi fuit — epotis uno impetu, spectante miraculi gratia Tiberio principe Plin.

nūsquam, adv. (iz ne-ūsquam)

1. nikjer: L., V. idr., inhiat, quod n. est Pl. hlasta po nič(es)u, n. gentium Ter. ali n. loci Gell. nikjer na svetu, sive est illa scripta uspiam sive nusquam Ci., n. alibi Ci., n. non Ci., Plin. povsod; n. esse ne bi(va)ti, biti proč: Suet., Dig., fides tua n. erat Ci., ergo nunc sodalis Dama n. est? H. torej tovariša Dame ni nikjer več; evfem. = torej je tovariš Dama umrl?; occ. pri glagolih gibanja
a) od nikoder: Athenienses … auxilium n. nisi a Lacedaemoniis petiverunt N., ut n. ventum aut abitum … putetur Corn.
b) nikamor: Kom., Corn., finibus provinciae n. excessi Ci. ep., ut Sulla n. eum ab se dimitteret N., renuntia ergo … n. inde Gallos longius vestigium moturos L., n. nisi in patriam vestigium esse moturos Cu.

2. metaf.
a) ob nobeni priložnosti, v nobeni stvari, nikoli, nikdar: n. equidem quicquam deliqui Pl., praestabo sumptum n. melius poni posse Ci. ep., cum scirem ita maiores locutos esse, ut n. nisi in vocali aspiratione uterentur Ci., n. culpā male rem gessit N., n. minus quam in bello eventus respondent L., n. abero V., n. cunctabundus, nisi cum in senatu loqueretur T.
b) za nič, za nobeno stvar: ut ad id omnia referri oporteat, ipsum autem n. Ci., Salii flaminesque n. alio quam ad sacrificandum … relinquantur L., pars altera … n. alio natam quam ad serviendum putet L.

Nycte͡us -eī in -eus, m (Νυκτεύς) Niktêj

1. bojotski kralj, Hiriejev (Hyrie͡us) sin, Neptunov vnuk, oče Antiope: Pac., Pr., Hyg. Od tod Nyctēis -idos, acc. -ida, f (Νυκτηΐς) Niktéida = Niktejeva hči Antiopa: O., Pr., Hyg., Stat.

2. Diomedov tovariš: O. (Metam. 14, 504).

3. Plutonov konj: Cl.

Philoctētēs (Philoctētā) -ae, m (Φιλοκτήτης) Filoktét, znani Heraklov (Herkulov) tovariš, Pojantov sin, udeleženec trojanske vojne na Agamemnonovi strani. Ker ga je na poti v Trojo pičila kača, so ga pustili na Lemnosu in šele v desetem letu vojne pripeljali pred Trojo, kjer je s Heraklovimi puščicami ubil Parisa: Ci., O., V., Q., Pr., Lact., Hyg. — Od tod adj. Philoctēteus 3 Filoktétov: clamor Ci.

Pompēius 3 (osk. pompe = quinque, Pompēius torej = Quīnctius) Pompêj(ev), ime rimskega (prvotno oskijskega) plebejskega rodu. Njegovi najznamenitejši predstavniki so:

1. Q. Pompeius Kvint Pompej, ki se je kot konzul l. 141 in kot prokonzul l. 140 neuspešno vojskoval z Viriatom in Numancijani (Numantinci): Ci.

2. Q. Pompeius Rufus Kvint Pompej Ruf, tribunus plebis l. 100, konzul l. 88 s Sulo, vojskovodja v vojni z Mitridatom; na povelje Pompeja Strabona so ga usmrtili vojaki: Ci.

3. Q. Pompeius Bithynicus Kvint Pompej Bitinijski, Ciceronov prijatelj, je l. 75 uredil Bitinijo kot provinco; l. 48 je bil skupaj s svojim sorodnikom Pompejem Velikim usmrčen na egiptovski obali: Ci.

4. Cn. Pompeius Strabo Gnej Pompej Strabo(n), pretor l. 94, konzul l. 89, se je kot vojskovodja proslavil v vojni zoper zaveznike (Marsicum bellum): Ci., Vell., Fl.

5. Cn. Pompeius Magnus Gnej Pompej Veliki, sin Gneja Pompeja Strabona, rojen l. 106, premagalec pomorskih roparjev in kralja Mitridata, triumvir s Cezarjem in Krasom od l. 60; Cezar, s katerim se je Pompej sprl l. 49, ga je premagal l. 48 pri Farzalu, zato je zbežal v Egipt, kjer je bil na obali umorjen po ukazu tamkajšnjega kralja Ptolemaja XII.: Ci., C. idr.

6. njegova sinova Cn. in Sextus Pompeius Gnej in Sekst Pompej sta nadaljevala vojno proti Cezarju; prvi je bil l. 45 premagan pri Mundi in kmalu potem na begu umorjen, drugi pa se je s spremenljivo bojno srečo vojskoval na morju do l. 35, ko so ga usmrtili v Miletu: C., Auct. b. Hisp., Vell.

7. Pompeia Pompêja
a) soproga Publija Vatinija: Ci.
b) vnukinja Kvinta Pompeja Rufa, od l. 67 Cezarjeva tretja soproga; l. 61 se je zaradi njenega prešuštvovanja s Klodijem ločil od nje: Suet.
c) hči Pompeja Velikega, soproga Sule Favsta: Auct. b. Afr.

8. Pompeius Vārus Pompej Var, Horacijev tovariš v bitki pri Filipih: H.

9. Pompeius Grosphus Pompej Grosf, sicilski posestnik, Horacijev prijatelj: H. — Pl. Pompēī -iōrum, m možje, kakršen je bil Pompêj, možje kot Pompêj: T. — Adj.

1. Pompēius 3 Pompêjev: lex Ci., domus Ci., O., via Ci., porticus Pr., umbra O. Pompejeva stebrišča (na Marsovem polju).

2. Pompēiānus 3 Pompêjev: Plin., curia Suet., porticus Vitr., equitatus C., theatrum Mart. Pompejevo (od Pompeja zgrajeno) gledališče, Notus Mart. veter, ki je pihal v zastore Pompejevega gledišča; subst. Pompēiānus -ī, m Pompêjev pristaš, pompêjevec, pompejánec: C., T., Lucan., Sen. ph., Vell.

Rhoetus (Rhoecus) -ī, m (Ῥοῖκος) Rójtos, Rójkos

1. neki Gigant, ki so ga Grki imenovali Εὔρυτος Evrit: H.

2. Kentaver: V., O., Val. Fl.; v soobl. Rhoecus Lucan. (kakor ga imenujejo grški pesniki: Ῥοῖκος).

3. Finejev tovariš: O.

4. kralj Marzov v Italiji: V.