Franja

vinctiō -ōnis, f (vincīre)

1. vezanje, z(a)vezovanje: Arn., Cels., et ma[r]s ignis, quod ibi semen, aqua femina, quod fetus ab eius humore, et horum vinctionis vis Venus Varr.; pl. konkr. vezi, poveze, vezila, trakovi, obveze: Tert.

2. meton. kot medic. t.t. vinctiones krčevite tesnobe, krčeviti občutki bojazni: Cael.

vīrus -ī, n (prim. skr. viṣám tekočina, strup, viṣáḥ strupen, gr. ἰός [iz Ƒισός] strup, lit. vaist(r)as zdravilo; prim. tudi skr. vēṣati razliti (razlivati) se, stvnem. wisa = nem. Wiese, lat. viscum)

1. vlečna, židka sluz, glen, sluzasta (sluzava) moča, sluzasta (sluzava) tekočina, sluzast (sluzav) sok; rastlin: ciceris et lini Cal., pastinacae Plin., virus, odoriferis quod Arabum in campis carpsi Stat.; živali: cochlearum Plin.; o živalskem semenu: Plin., lentum destillat ab inguine virus V.; metaf.: grave virus munditiae pepulere H. zoprno nesnago (= okornost).

2. strupena sluz, tekočina, strupeni sok, strup, starejše otròv (kač, rastlin in drugih stvari): Lucr., Plin., Mart. idr., mortiferum Ci. (Arat.), ille malum virus serpentibus addidit atris V., virus echidnae, virus nocens O., volucri ferro tinctile virus inest O., virus (strupena pijača) cognitis ante venenis (strupene primesi) rapidum T.

3. metaf. glen, strup: apud quem evomat virus acerbitatis suae Ci., illud malum virus Sen. ph., virus mentis, linguae Sil., in illas virus habe Mart.

4. zoprn (hud) duh ali vonj, smrad: paludis Col., odoris, animae leonis Plin., odores … suo contractans perdere viro Lucr.

5. oster, slan okus: taetri primordia viri (jezernice), vini Plin.

Opomba: Heterocl. gen. sg. vīrūs: Amm.

viverra -ae, f (iz *vī-ver-sa; indoev. kor. *u̯er- kriviti, upogibati, vrteti, zavijati; prim. sl. veverica (iz reduplicirane obl. *u̯e(r)-u̯er-) = lit. vėverìs, voverìs = let. vãvere, vãveris = stvnem. eihhurno, eihhorn = nem. Eichhorn, Eichhörnchen, lit. vaiverìs, voverìs samec) vrética (Mustella furo Linn.): Plin.

vōcālis -e (vōx)

1. glas imajoč, z glasom obdarjen, govoreč, oglašajoč se: Varr. idr., ne quem vocalem praeterisse videamur Ci. ki ima (dober) glas, eligeretur vocalissimus aliquis Plin. prav močnega glasu, s prav močnim glasom, nymphe O. blebetajoča, klepetajoča (o odmevu, jeki, jeku), athleta mutus … vocalis evasit Val. Max. je spregovoril, ora O. vedeževalčeva, equus Pr. = Adrastov konj, ki je vedeževal, boves Tib. govoreča, vident … saxum iudicis … vocalemque suā terram Dodonida quercu O., antra Stat. kjer se je vedeževalo.

2. zveneč, zvonek, doneč, glasen, glasovit, zvočen, blagozvočen, milozvočen, miloglasen, blagoglasen: chordae Tib., carmine vocali clarus citharaque Philammon O., Arion O. ali Orpheus H. bogat s pesmimi, pojoči, spevni, aves Plin. pojoče, ranae Plin. kvakajoče, kreketajoče, scarabaei Plin. cvrčeči, svrčeči, črič(k)ajoči, črikajoči, sonus T., Amm. zveneč, čist, jasen, poln (jaren) glas, oratio Varr., verba vocaliora Q. krepkeje zveneče, tria itaque genera … signorum, vocalia (s človeškim glasom), semivocalia (s tubo), muta Veg., quanto vocaliora sint vacua quam plena Sen. ph. Od tod subst.
a) vōcālis -is, f (sc. littera) samoglasnik, vokal: Ci., Corn., Q.
b) vōcālēs -ium, m pevci, glasbeniki, muzikanti, godci, svirači: Lamp., Sid.

3. pesn. = pesmi spodbujajoč, pesmi rojevajoč, pesmi ustvarjajoč, spevoroden, pesniški, pesemski: unda Stat. ali undae Castaliae Stat. = ki povzroči(jo), da tisti, ki iz nje (njih) pijejo, pojejo in postanejo pesniki. — Adv. vōcāliter

1. zveneče, razlegajoč(e) se: cum dicto modico secus progressus [h]ostium accedo et ianuam firmiter opp[r]essulatam pulsare vocaliter incipio Ap.

2. dobesedno, od črke do črke, po glasu in črki, po črki, po besedi: Tert.