Franja

Hierā -ae, f Híera,

1. eolski otok: Mel.

2. otok v Arhipelagu: Plin.

3. mesto na Lezbosu: Plin.

4. Hierā Cōmē, gl. cōmē1.

hydria -ae, f (gr. ὑδρία) vrč za vodo, potem sploh vrč, ročka: Ci., Vulg., tudi skrinjica za žreb: in hydriam sortes conicere Ci. — Kot nom. propr. Hydria -ae, f Hídrija
a) otok v Jadranskem morju: Mel.
b) Menandrova komedija: Q.

Īcaria -ae, f (Ἰκαρία) Ikárija, otok v Egejskem morju (tudi zdaj Icaría): Mel. Soobl. Īcaros -ī, f Íkar: Plin.

Ilva -ae, f Ílva = Ajtalija (Αἰϑαλία), zdaj Elba, otok ob toskanski obali, že starodavnikom znan po bogastvu železove rude: L., Plin., Mel., Sil., Ilva … insula inexhaustis Chalybum generosa metallis V.

Imbros (Mel.) in Imbrus (L., Plin.) -ī, f (Ἴμβρος) Ímbros, (zdaj Gökçeada), otok v severnem delu Egejskega morja, južno od Samotrake; od tod adj. Imbrius 3 (Ἴμβριος) imbr(ij)ski: terra O.

Īnarimē -ēs, f (tvorba iz gr. εἰν Αρίμοις Hom., Il. 2, 783; glede na tvorbo prim. Amisus, Nicomedia, imburim idr.) Inárima: V., O., sicer imenovana tudi Aenāria (gl. to besedo), današnji otok Ischia (Ishija) v Neapeljskem zalivu.

īnsulāris -e (īnsula)

1. k otoku spadajoč, otoški: ambitus Amm., poena ali supplicium Amm. pregnanstvo na otok, domus Cass.

2. subst. īnsulārēs -ium, m. najemniki, gostači: Iust.

Issa -ae in Issē -ēs, f (Ἴσσα) Ísa, nom. propr., in sicer

1. otok ob dalmatinski obali, zdaj Vis, it. Lissa (= l'Issa): C., L., Auct. b. Alx., Mel. — Od tod adj. Issaeus 3 (Ἰσσαῖος) iški: L. Issaicus 3 (Ἰσσαικός) iški: L. in Issēnsis -e iz Ise, iški: L.; pl. Issacī -ōrum, m in Issēnsēs -ium, m Išani, prebivalci otoka Ise: L.

2. hčerka Lezbošana Makareja: O. (Macarēis).

3. ime psička: Mart.

Ithaca -ae, f in Ithacē -ēs, f (Ἰϑάκη) Ítaka, otok v Jonskem morju ob akarnan(ij)skem obrežju, Odisejeva domovina: Ci., V., O., H., Sen. tr. — Od tod adj. Ithacus 3 (Ἴϑακος) z Itake, itaški: matres O., puppis O., veru Pr.; subst. Ithacus -ī, m Itačan (poseb. Odisej): V., O., Pr., Iuv. Ithacēsius 3 (Ἰϑακήσιος) z Itake, itaški: antrum Macr., sedes Sil.; z lat. končnico: Ithacēnsis -e itaški: Ulixes H.

Iūlius 3 (iz Iūlus) Júlij(ev), ime patricijske rodovine; en del te rodovine so Caesares. Poseb. znani so:

1. L. Iulius Caesar Lucij Julij Cezar, konz. l. 90, Marijev pristaš: Ci., Vell., Gell., Fl.

2. C. Iul. Caesar Strabo Gaj Jul. Cezar Strabon, brat prejšnjega, ki ga je skupaj z njim umoril Fimbrija l. 87: Ci.

3. veliki C. Iul. Caesar Gaj Jul. Cezar (100—44): Ci., Suet. idr.

4. njegov posinovljenec C. Iulius Caesar Octavianus G. Jul. Cez. Oktavijan, cesar l. 31—14 po Kr.: Suet., Vell., Fl. idr.

5. Iulia Julija, Cezarjeva hči, omožena s Pompejem.

6. Iulia, Avgustova hči, prvič omožena s Klavdijem Marcelom, drugič z M. Vipsanijem Agripo, tretjič s Tiberijem, ki jo je zaradi njenega nenravnega življenja pregnal na otok Pandatarijo. — Adj. Iūlius 3 Julijev: leges Ci. Julija Cezarja, sidus H. pobožanstveni (oboževani) Cezar, portus Iulius Suet. med Puteoli in Mizenskim predgorjem, edicta H., domus, templa O. Zlasti mēnsis Iūlius ali samo Iūlius julij, prej Quīn(c)tīlis, Cezarjev rojstni mesec, preimenovan v spomin na Cezarjeve koledarske popravke: Mart., Sen. ph. idr.; od tod po Cezarjevi smrti: Kal. Iul(iae) Col., Sen. ph., Id. Iul(iae), Non. Iul(iae): Col.

Latris -idis, f (gr. λάτρις služkinja) nom. propr. Látrida

1. žensko ime: Pr.

2. otok v severni Evropi: Plin.

Lēmnus (pesn. Lēmnos) -ī, f (Λῆμνος) Lémnos (zdaj Limno ali Stalimene iz εἰς τὰν (= τὴν) Λῆμνον), vulkanski otok v Egejskem morju, posvečen Vulkanu in po bajki njegovo glavno bivališče; na njem je bival tudi izpostavljeni bolni Filoktet: Ter., Ci., N. idr., Vulcania Lemnos O. Od tod adj.

1. Lēmniacus 3 lémnoški (lémnijski): antra Stat. Vulkanova delavnica na Lemnosu, catenae Mart., Stat. verige, ki jih je Vulkan skoval na Lemnosu, da bi ujel Marsa in Venero.

2. Lēmnias -adis, f (Λημνιάς) lémnoška (lémnijska), kot subst. Lemnošánka (Lémnijka): Lemniadesque viros … vincere norunt O.; gr. dat. pl.: Lemniasi(n) gladios in mea fata dabo O.

3. Lēmniensis -e lémnoški (lémnijski), z Lémnosa: sua cognata Lemniensis Pl.

4. Lēmnius 3 (Λήμνιος) lémnoški (lémnijski): Varr., Plin., furtum Ci. (ker je Prometej na Lemnosu ukradel ogenj Vulkanu), pater Lemnius V. ali (subst.) samo Lemnius Lemnošan (Lemnijec) (= Vulcanus) O., turba O. o Lemnošankah, ki so v eni noči pomorile vse može; subst. Lēmniī -ōrum, m Lemnošáni (Lémnijci) preb. Lemnosa: N.

Lērīna -ae, f Lerína, otok v Sredozemskem morju ob obali Narbonske Galije (zdaj Isola di S. Onorato): Plin. — Soobl. Līrīnus -ī, f: Sid. poet.

Lērō¹ -ōnis, f (Λήρων) Léron, otok ob obali Narbonske Galije (zdaj St. Marguerite): Plin.

Lesbos (Lesbus) -ī, acc. -on in -um, f (Λέσβος) Lézbos, otok v Egejskem morju ob jonskem obrežju, pozneje po svojem glavnem mestu imenovan Mytilēnē (od tod zdaj Metelino, tudi Midilly), sloveč po izvrstnem (metimn(aj)skem) vinu [gl. Mēthymna], rojstni kraj Ariona, Pitaka, Teofrasta, Alkaja in Sapfo: Varr., Ci. ep., V., H., O., T. idr. Od tod adj.

1. Lesbius 3 (Λέσβιος) lézboški: civis (= Alcaeus) H., plectrum H. alkajska (lirična) mera, alkajska (lirična) stopica, pes H. lirska pesem, Lesbia vates (= Sapphō) O., Lesbium vinum Pl., Plin., tudi (subst.) samo Lesbium -iī, n. H. lezboško vino, lezbovec (izvrstno lezboško vino, ki baje ni upijanjalo).

2. Lesbiacus 3 lézboški: libri, qui Lesbiaci vocantur Ci. tri knjige (Dikajarhovih) pogovorov, ki potekajo na Lezbosu, metrum Sid. poet.

3. Lesbias -adis (ἡ Λεσβιάς)
a) lézboška, kot subst. = Lezbošánka: nec me Pyrrhiades … puellae, nec me Lesbiadum cetera turba iuvant O.
b) Lesbias lézboški dragulj, lezbijád, dragulj: Plin.

4. Lesbis -idis, f (ἡ Λεσβίς) lézboška, kot subst. = Lezbošánka: Lesbida (= Arionovo) cum domino seu tulit ille lyram O., Lesbi puella (= Sapphō), vale O., Lesbides aequoreae, … Lesbides, Aeoliā nomina dicta lyrā O.

5. Lesbōus 3 (*Λεσβῷος) lézboški: Lesboum tendere barbiton H.

Leucadia -ae, f (Λευκαδία) Levkádija, otok in mesto v Jonskem morju (blizu Akarnanije z Apolonovim svetiščem (zdaj otok St. Maura, mesto pa Leukada, sl. Levkada)): L., Mel. — Soobl. Leucas -adis, acc. -ada in -adem, f (Λευκάς) Levkáda: L. (o mestu), Plin., Leucada continuam veteres habuere coloni O., toda: pete protinus altam Leucada nec saxo desiluisse time O. (Heroid. 15, 172, o otokovem rtu). — Od tod adj. Leucadius 3 (Λευκάδιος) levkád(ij)ski: aequor, deus (= Apollo) O., Apollo Pr., quotannis tristia Leucadio sacra peracta modo O. na levkad(ij)ski način, po levkad(ij)sko (Levkad(ij)ci so namreč vsako leto s pečine vrgli človeka v morje, toda tako, da se ni ubil), Leucadium litus, vinum Plin. Leucadiēnsis -e levkád(ij)ski: ab Actio navigantes stadia circiter LX veniunt ad Isthmum Leucadiensium Hyg., quam ob rem a Corcura iubeat Action navigare, quod est e regione traductionis Leucadiensis Hyg. Subst.

1. Leucadia -ae, f
a) deklica z Levkád(ij)e, Levkád(ij)ka, naslov Turpilijeve komedije: Ci.
b) ljubica Varona Atačana (Varro Atacīnus): Varro Leucadiae maxima flamma suae Pr.

2. Leucadiī -ōrum, m Levkád(ij)ci, levkád(ij)ski otočani: L.

Leucas -adis, acc. -ada in -adem, f (Λευκάς) Levkáda

1. Leucadia, otok in mesto (gl. Leucadia).

2. Leucātās (gl. Leucātās)

Leucē -ēs, f (ἡ Λευκή Bela) Lévka

1. (sc. πόλις, prim. Beli grad, Beograd) mesto v Lakoniji: L.

2. (sc. νῆσος) ime več otokov, poseb.
a) otok pri Kreti: Plin.
b) otok pri Boristenovem izlivu v Črno morje, posvečen Ahilu in zato tudi imenovan Achillis insula ali Achillēa: Mel., Plin.

Līothasium genus naporum (= λειοϑασία iz λεῖος gladek in Θάσος otok Tazos) bot. lejotázija, gladka tazoška vrsta kolerabe (kavle) ali redkve ali repe: Plin.

Liparis -idis, f (Λιπαρίς) Lipárida

1. (zdaj Lipara), obalna rečica blizu mesta Soli v Kilikiji: Vitr.

2. = otok Lipara: Ap. (?).