Franja

Zadetki iskanja

  • Euboea -ae, f (ἡ εὔβοια νῆσος, otok z izobiljem govedi) Evboja, otok v Egejskem morju (zdaj Euboia): N., L., O., T., Fl. idr. Od tod adj.

    1. Euboïcus 3 (Εὐβοϊκός)
    a) evbojski: sinus L., Pr., cautes (= rt Kafarej) V., Euboicae Cumarum orae V. (Kume so evbojska naselbina), Cumani ab Chalcide Euboica trahunt L., Euboicae civitates L., gentes Cu., Euboicae undae O., Val. Fl., scopulus Amm.
    b) Evboji nasproti ležeč (stoječ): Euboicum litus Pr. ali Aulis Euboica O., Euboica Anthedon O.; od tod tudi: Euboicus cultor aquarum (= morski bog Glavk iz Antedona) O.
    c) pesn. = kumski (ker so Kume evbojska naselbina): Euboica urbs O. kumsko mesto, Kume, recessus Lucan.; met.: carmen O. rek kumske Sibile.

    2. Euboeus 3 evbojski: plebes Eub. Stat.

    3. Euboïs -idis, f (Εὐβοΐς) evbojska = kumska: tellus Eub. Stat., kumska okolica.
  • Euploea -ae, f (Εὔπλοια) Evploja (Evpleja), otok pri Neaplju: Stat.
  • Euteletos -ī, f Evtelet, otok ob Afriki: Mel.
  • Fabricius 3 Fabricij(ev), ime rimskega rodu iz herniškega Aletrija. Najbolj znan je C. Fabricius Lúscinius Gaj Fabricij Luscin, ki se je ok. l. 306 preselil iz Aletrija v Rim, kjer je bil dvakrat konzul (l. 282 in 278); uspešno se je vojskoval s Pirom in Samniti. Sloveč po zmernosti in zadovoljnosti v uboštvu in kot cenzor strog do rastoče pohlepnosti po srebru je postal vzor starorimske poštenosti: Ci., L. epit., Val. Max., Iuv., Fl., Gell. Od tod Fabriciī možje, kakršen je bil Fabricij: Ci., Sen. rh., Lucan. Kot adj. fabricijski, Fabricijev: Fabricius pons, most, ki veže Eskulapov otok z rimskim mestom (zdaj Ponte di quattro capi): H. Od tod Fabriciānus 3 fabricijski, Fabricijev: venenum Ci.
  • Galata -ae, f Galáta, otok v Sredozemskem morju na afriški obali: MEL., PLIN.
  • Gaulus -ī, f Gávlus, otok v Sredozemskem morju (zdaj Gozo): MEL.
  • glēsum, slabše glessum, glaesum -ī, n (ger. beseda) jantar: certum est (sucinum) gigni in insulis septentrionalis oceani et ab Germanis appellari glaesum PLIN., sucinum, quod ipsi glesum vocant T. – Od tod adj. glēsārius (glaesārius) 3 jantarski: Glaesaria insula ali Glaesariae insulae PLIN. Jantarski otok(i).
  • Gypsus -ī, f Gíps, egiptovski otok: COD. I.
  • Helena -ae, f (Ἑλένη) Hélena,

    1. hči Jupitra (po drugih Tindareja) in Lede, sestra Kastorja in Poluksa, najlepša ženska svoje dobe, žena špartanskega kralja Menelaja; sin trojanskega kralja Priama Paris (Paris) jo je odvedel v Trojo, kar je povzročilo trojansko vojno. Po vojni se je Helena vrnila k Menelaju: Ci., V., H. idr., pri H., O., Mart. in Stat. tudi v gr. obl. Helenē -ēs. Apel. Helena = zapeljana žena (soproga): iuvenemque secuta relicto coniuge Penelope venit, abît Helene Mart.; v pl.: Helenae sequuntur Alexandros: Hier. Metaf. Helena (če sta se v nevihti ob ladji prikazala dva plamenčka (= ugodna dvojna luč Dioskurov), so ju mornarji imenovali Kastorja in Poluksa, če pa le en (neugoden) plamenček, so ga imenovali Heleno): Plin.

    2. mati cesarja Konstantina Velikega: Aur., Eutr.

    3. otok v Egejskem morju: Mel., Plin.

    4. drugo ime mesta Illiberis (zdaj Elne) v Narbonski Galiji: Eutr.

    Opomba: Stara obl. Belena po Q. in Prisc.
  • Hierā -ae, f Híera,

    1. eolski otok: Mel.

    2. otok v Arhipelagu: Plin.

    3. mesto na Lezbosu: Plin.

    4. Hierā Cōmē, gl. cōmē1.
  • hydria -ae, f (gr. ὑδρία) vrč za vodo, potem sploh vrč, ročka: Ci., Vulg., tudi skrinjica za žreb: in hydriam sortes conicere Ci. — Kot nom. propr. Hydria -ae, f Hídrija
    a) otok v Jadranskem morju: Mel.
    b) Menandrova komedija: Q.
  • Īcaria -ae, f (Ἰκαρία) Ikárija, otok v Egejskem morju (tudi zdaj Icaría): Mel. Soobl. Īcaros -ī, f Íkar: Plin.
  • Ilva -ae, f Ílva = Ajtalija (Αἰϑαλία), zdaj Elba, otok ob toskanski obali, že starodavnikom znan po bogastvu železove rude: L., Plin., Mel., Sil., Ilva … insula inexhaustis Chalybum generosa metallis V.
  • Imbros (Mel.) in Imbrus (L., Plin.) -ī, f (Ἴμβρος) Ímbros, (zdaj Gökçeada), otok v severnem delu Egejskega morja, južno od Samotrake; od tod adj. Imbrius 3 (Ἴμβριος) imbr(ij)ski: terra O.
  • Īnarimē -ēs, f (tvorba iz gr. εἰν Αρίμοις Hom., Il. 2, 783; glede na tvorbo prim. Amisus, Nicomedia, imburim idr.) Inárima: V., O., sicer imenovana tudi Aenāria (gl. to besedo), današnji otok Ischia (Ishija) v Neapeljskem zalivu.
  • īnsulāris -e (īnsula)

    1. k otoku spadajoč, otoški: ambitus Amm., poena ali supplicium Amm. pregnanstvo na otok, domus Cass.

    2. subst. īnsulārēs -ium, m. najemniki, gostači: Iust.
  • Issa -ae in Issē -ēs, f (Ἴσσα) Ísa, nom. propr., in sicer

    1. otok ob dalmatinski obali, zdaj Vis, it. Lissa (= l'Issa): C., L., Auct. b. Alx., Mel. — Od tod adj. Issaeus 3 (Ἰσσαῖος) iški: L. Issaicus 3 (Ἰσσαικός) iški: L. in Issēnsis -e iz Ise, iški: L.; pl. Issacī -ōrum, m in Issēnsēs -ium, m Išani, prebivalci otoka Ise: L.

    2. hčerka Lezbošana Makareja: O. (Macarēis).

    3. ime psička: Mart.
  • Ithaca -ae, f in Ithacē -ēs, f (Ἰϑάκη) Ítaka, otok v Jonskem morju ob akarnan(ij)skem obrežju, Odisejeva domovina: Ci., V., O., H., Sen. tr. — Od tod adj. Ithacus 3 (Ἴϑακος) z Itake, itaški: matres O., puppis O., veru Pr.; subst. Ithacus -ī, m Itačan (poseb. Odisej): V., O., Pr., Iuv. Ithacēsius 3 (Ἰϑακήσιος) z Itake, itaški: antrum Macr., sedes Sil.; z lat. končnico: Ithacēnsis -e itaški: Ulixes H.
  • Iūlius 3 (iz Iūlus) Júlij(ev), ime patricijske rodovine; en del te rodovine so Caesares. Poseb. znani so:

    1. L. Iulius Caesar Lucij Julij Cezar, konz. l. 90, Marijev pristaš: Ci., Vell., Gell., Fl.

    2. C. Iul. Caesar Strabo Gaj Jul. Cezar Strabon, brat prejšnjega, ki ga je skupaj z njim umoril Fimbrija l. 87: Ci.

    3. veliki C. Iul. Caesar Gaj Jul. Cezar (100—44): Ci., Suet. idr.

    4. njegov posinovljenec C. Iulius Caesar Octavianus G. Jul. Cez. Oktavijan, cesar l. 31—14 po Kr.: Suet., Vell., Fl. idr.

    5. Iulia Julija, Cezarjeva hči, omožena s Pompejem.

    6. Iulia, Avgustova hči, prvič omožena s Klavdijem Marcelom, drugič z M. Vipsanijem Agripo, tretjič s Tiberijem, ki jo je zaradi njenega nenravnega življenja pregnal na otok Pandatarijo. — Adj. Iūlius 3 Julijev: leges Ci. Julija Cezarja, sidus H. pobožanstveni (oboževani) Cezar, portus Iulius Suet. med Puteoli in Mizenskim predgorjem, edicta H., domus, templa O. Zlasti mēnsis Iūlius ali samo Iūlius julij, prej Quīn(c)tīlis, Cezarjev rojstni mesec, preimenovan v spomin na Cezarjeve koledarske popravke: Mart., Sen. ph. idr.; od tod po Cezarjevi smrti: Kal. Iul(iae) Col., Sen. ph., Id. Iul(iae), Non. Iul(iae): Col.
  • Latris -idis, f (gr. λάτρις služkinja) nom. propr. Látrida

    1. žensko ime: Pr.

    2. otok v severni Evropi: Plin.