Franja

Clīniās -ae, m (Κλεινίας) Klinija,

1. Alkibiadov oče: N.

2. neki Kretčan, oseba pri Plat.: Ci.

Co͡eus -ī, m (Κοῖος) Kej, Titan, sin Urana in Gaje, Latonin oče: V., O., Pr., Val. Fl., T.

colubra -ae, f (coluber) kačja samica, potem kača sploh: H., O., Plin., Iuv. idr.; o kačastih laseh Meduze, Furij idr.: O., Lucan. idr.; preg.: colubra restem non parit Petr. = jabolko ne pade daleč od drevesa, kakršen oče, takšen sin; quas tu vides colubras? Pl.

comētēs -ae, m (gr. κομήτης, sc. ἀστήρ) lasata zvezda, (zvezda) repatica, komet: V., Tib., Sen. ph., Serv. (z acc. sg. cometem) idr., stellae eae, quas Graeci cometas, nostri cincinnatas vocant Ci., sidus c. T., stella c. Iust., crinita sidera cometarum Amm. — Lat. soobl. comēta -ae, m: Sen. tr., Prud. — Kot grški nom. propr. Comētēs -ae, m (Κομήτης) Komet, Lasatec,

1. ime Lapita: O.

2. Asterionov oče: Val. Fl.

Corōne͡us -eī, m (Κορωνεύς) Koronej, kralj v Fokidi, oče Korone, ki se je spremenila v vrano (κορώνη): O.

Corybās -antis, acc. -anta, m (Κορύβας)

1. Koribant, večinoma pl. Corybantēs -um in (pesn.) -ium, m (Κορύβαντες iz ἡ κόρυς -υϑος čelada inβαίνω = v čeladah stopajoči) Koribanti, Kibelini svečeniki, ki so častili svojo (frigijsko) boginjo z bučno glasbo in divjim plesom z orožjem; v sg.: Cl., de conviva Corybanta videbis Iuv., quā … Cybeles picto stat Corybante torus Mart.; v pl.: Hyg., Sen. tr., Lact., Serv., acuta si geminant Corybantes aera (= cymbala) H., pars clipeos rudibus, galeas pars tundit inanes: hoc Curetes habent, hoc Corybantes opus O. — Od tod adj. Corybantius 3 (Κορυβάντιος) koribantski: aera (= cymbala) V., Serv., sacra Arn.

2. kot nom. propr. Corybās -antis, m Koribant,
a) Kibelin sin, oče drugega Apolona: Ci.
b) neki slikar, Nikomahov učenec: Plin.

Corythus -ī (Κόρυϑος) Kórit,

1. kot fem. mesto v Etruriji, pozneje Cortōna: V.

2. kot masc.
a) mitični ustanovitelj in heroj tega mesta, Jupitrov sin, Jazijev in Dardanov oče in praded trojanske kraljeve rodbine: Sil., Serv., Corythi penetravit ad urbes V. = do etrurskih mest.
b) Perzejev tovariš: O.
c) Parisov in Enonin (Oenōnē) sin: O.
č) neki Lapit: O.

Cottius -iī, m Kotij, ime dveh knezov, očeta in sina, ki sta v prvi polovici 1. st. po Kr. gospodovala nad raznimi ligurskimi ljudstvi v Kotijskih (po njiju poimenovanih) Alpah; oče je bil Avgustov sodobnik in prijatelj: Amm.; po sinovi smrti je njegova dežela v Neronovem času postala rimska provinca: Suet., Eutr., Aur. — Od tod adj. Cottiānus 3 = Cottius 3 Kotijev, Kotijski: Cottianae civitates XV Plin., Cottianae Alpes T. ali Cottiae Alpes T., Amm. (gl. Alpēs).

crassus 3, adv. -ē

1. (o osebah) debel, tolst, masten, zavaljen, rejen: homo crispus, crassus, caesius Ter., crassus pinguis est Isid.

2. pren. (o stvareh)
a) debel, grob, raskav: restis, compedes Pl., filum Ci., fila O., toga, quae defendere frigus quamvis crassa queat H. groba, ager Ca., Varr., Ci. mastno polje (prim. sl.: debela, mastna zemlja), (pesn.) crassaque terga (agrorum) V.; crassum aurum Lucan., crassior arbor Plin., crassus pulvis Stat.
b) debel = gost: caligo inferûm Enn. ap. Ci., Thebis crassum caelum Ci., aër Ci., Boeotum in crasso iurares aëre natum H., crassoque sub aëre nasci Iuv., crassior caliginis aër Lucr., aër crassissimus Ci., crassa terra, crassissima regio mundi Ci., crassae tenebrae Ci. gosta, neprodorna, umbra Sil., nubis caligine crassā Lucr., ruit (ignis) atram ad caelum picea crassus caligine nubem V. z gosto, sajasto črno soparo, cruor V. zgoščena, strjena kri, sanguis crassior Plin., crassae paludes V. mlakužnata, aquae O. gosto, blatno vodovje, toda: crassae imber aquae Mart. v debelih kapljah lijoč; unguentum H., venenum Sil., medicamentum crassius Sen. ph., vitrum crassiore visu Plin. manj prozorno, crasse picare vasa, crasse illinere māla Col., crassius nitent gemmae Plin. bolj zamolklo, manj prozorno; kot subst. neutr.: nocturnā, si quid crassi (in vinis) est, tenuabitur aurā H.
c) vulg. (v označbo obsega) debel: nucleus crassus sex digitos Plin., arbores crassiores digitis quinque Ca., pollex crassior digitis ceteris Plin.

3. pren. debel = na debelo ustvarjen, debele (preproste, naravne) pameti, grob, zarobljen, neizobražen; (o osebah): senes Varr. ap. Non. topi, rusticus, abnormis sapiens crassāque Minervā H. debele pameti, crassiore Musā Q. bolj debele pameti, turba crassa Mart. neotesana; (o stvareh): infortunium Pl. debele, hude batine, neglegentia Dig. topa, crassiora nomina Mart. bolj prostaška, poëma crasse compositum H. neduhovito, crasse intellegere aliquid Sen. ph. le v grobem. — Od tod Crassus -ī, m Kras, Debeli, priimek Licinijevega rodu. Poseb.

1. P. Licinius Crassus Dives Publij Licinij Kras Divit (Bogati), pontifex maximus l. 212, slovel je po svojem pravoznanstvu, edil l. 211, cenzor l. 210, potem pretor, konzul l. 205, l. 204 se je kot prokonzul srečno bojeval s Hanibalom pri Krotonu, umrl l. 183: Ci., L.

2. P. Licinius Crassus, konzul l. 171, premagan pri Larisi od Perzeja: L., Iust.

3. C. Licinius Crassus Gaj Licinij Kras, brat in legat prejšnjega, bojeval se je v nesrečni bitki pri Larisi, konzul l. 168: L.

4. C. Licinius Crassus, tr. pl. l. 145: Varr., Ci.

5. P. Licinius Crassus Dives Muciānus Publij Licinij Kras Divit Mucijan, sin Publija Mucija Scevole, posinovljen od Publija Licinija Krasa Divita, pristaš Tiberija Grakha, izvrsten pravoznanec in govornik, popolnoma vešč grščine, konzul l. 131, poveljnik v vojni zoper Aristonika v Aziji, a premagan pri Levkah je padel na begu l. 130: Ci., L. idr.

6. L. Licinius Crassus Lucij Licinij Kras, izvrsten, izobražen, duhovit, a miren govornik, konzul l. 95, odvzel je rimsko državljanstvo vsem zaveznikom, ki se niso mogli popolnoma dokazati, potem je upravljal Cisalpinsko Galijo; kot cenzor l. 92 je s svojim tovarišem Gnejem Domicijem Ahenobarbom izdal sloviti edikt zoper šole latinskih retorjev, umrl l. 91 v starosti 49 let: Ci. (ki mu je v svojem spisu De oratore pripisal najpomembnejšo vlogo), Plin., Q.

7. P. Licinius Crassus Dives Publij Licinij Kras Divit, oče triumvira Krasa, konzul l. 97, l. 87 je po Marijevih proskripcijah naredil samomor, da ne bi prišel v roke svojim sovražnikom: Ci.

8. M. Licinius Crassus Dives Mark Licinij Kras Divit, poveljnik v vojni zoper sužnje pod Spartakom, katerega je porazil in ubil l. 71; konzul l. 70 in 55, cenzor l. 65, triumvir s Cezarjem in Pompejem, poveljnik v vojni zoper Parte, ki so ga 8. VI. 53 pri Karah (Carrhae) premagali in ubili. Bil je na slabem glasu kot lakomnik, ki si je svoje premoženje (pozneje pregovorno) nagrabil z ne povsem poštenimi sredstvi: Ci., C., T. idr.

9.
a) njegov starejši sin M. Licinius Crassus Dives je bil najprej Cezarjev kvestor v Galiji, pozneje pa je upravljal Cisalpinsko Galijo: C.
b) mlajši sin P. Licinius Crassus Dives je bil Cezarjev legat v Galiji in izvrsten vojskovodja, ki se je izkazal tudi v partski vojni, v kateri je l. 54 padel; prijateljeval je s Ciceronom, ki hvali njegovo znanje, zgovornost in vrlino: Ci., C.

10. M. Licinius Crassus Muciānus Mark Licinij Kras Mucijan (prim. Crassus 5.) iz Mucijevega rodu, posinovljen od nekega Licinija Krasa, cesarski namestnik v Siriji od dobe Klavdija do Galbove smrti, Vespazijanov pristaš, pisatelj, poseb. geograf in naravoslovec: Plin., T., Suet. — Od tod adj. Crassiānus 3 Krasov (= triumvira Krasa): Crassiani exercitus clades Vell., Crassiana clades Plin., Fl.

Creō -ōnis, a večinoma Creōn -ŏntis, acc. -ontem in -onta, m (Κρέων) Kreon(t),

1. državni upravnik Teb v Amfitruonovi odsotnosti: rex Creo Pl.

2. korintski kralj, oče Jazonove zaročenke Kreuze: Hyg., Sen. tr., magni Creontis filia H.

3. Jokastin brat, ki je vladal v Tebah po pregonu Ojdipa: Hyg., Creon Adrastida leto admovet Stat. — Od tod patronim Creontiadēs -ae, m (Κρεοντιάδης) Kreontid, Kreontov potomec: Lact.

Crēthe͡us -eī in -eos, acc. -ea, m (Κρηϑεύς) Kretej, mitološki sin Eola in Enarete, Atamantov (Friksovega in Helinega očeta) brat in Ezonov (Jazonovega očeta) oče: Hyg., Val. Fl. Od tod

1. adj. Crēthēius 3 (Κρηϑήϊος) Kretejev: virgo (= Hellē) Val. Fl., proles (= Iason) Val. Fl.

2. patronim Crēthīdēs -ae, m (Κρηϑείδης) Kretid = Jazon: Val. Fl.

Cypriānus -ī, m, s polnim imenom Thascius Caecilius Cyprianus Tascij Cecilij Ciprijan, sloviti latinski cerkveni oče, roj. okrog l. 200 po Kr. v Kartagini, kjer so ga l. 258 obglavili: Lact., Hier.

Cypselus -ī, m (Κύψελος) Kipsel, sloviti korintski tiran od l. 657 do 627, sin Eetiona in Labde, Periandrov oče: Ci., Plin. Od tod patronim Cypselidēs -ae, m (Κυψελίδης) Kipselid, Kipselov potomec (sin): Ps.-V. (Ciris).

daedalus 3, adv. -ē (gr. δαίδαλος)

1. akt. umetelen: Minerva Enn. ap. P. F., aquilla … effigiata daedale Iul. Val.; z gen. (v čem): natura daedala rerum, verborum d. lingua Lucr.; pren. premeten, zvit: Circe V.

2. pass. umetelno izdelan, umetelno okrašen: tecta V. (o čebeljih panjih), tellus, signa Lucr., daedala carmina chordis Lucr. ki se umetelno menjavajo na strunah. — Kot nom. propr. Daedalus -ī, m Dedal (samogovoreče ime),

1. Ikarov oče, Tezejev in Minojev sodobnik; sezidal je kretski labirint: Ci., V., H., O. idr. Od tod adj.
a) Daedalēus 3 (Δαιδάλειος) Dedalov: Icarus H., ope Daedalea H.; pesn. soobl. Daedalĕus 3 (Δαιδάλεος): iter (namreč skozi labirint) Pr.
b) Daedalicus 3 dedalski = umetelen: manūs Ven.

2. neki poznejši kipar iz Sikiona: Plin.

Danaus -i, m (Δαναός) Danaj, Belov sin, Egiptov brat, oče 50 hčera, s katerimi je pred bratom zbežal v Grčijo in tam ustanovil Arge: Ci., H., O. idr. — Od tod patronim

1. Danaidae -ārum, m (Δαναΐδαι) Danajci = Grki: Sen. tr.

2. Danaidēs -um, f (Δαναΐδες) Danaide, Danajeve hčere, ki jih je 50 Egiptovih sinov prisililo, da so jih vzele za može, a so jih po Danajevem ukazu v prvi noči pomorile razen ene, Hipermestre, ki je Linceju prizanesla. Zato so bile v podzemeljskem svetu obsojene večno zajemati vodo v preluknjane posode: Hyg., Sen. tr. — Kot adj. Danaus 3 argivski, grški: Danais e classibus unus V.; subst. Danaī -ōrum (-ûm), m Danajci = Grki (poseb. Grki pred Trojo): Ci., Corn., Lucr., V., Pr.

Dārēus -ēī (poklas. Dārīus -īī), m (Δᾱρεῖος) Darej, Darij,

I. ime več perzijskih kraljev:

1. D. Hystaspis Darej Histaspid, Kserksov oče, l. 490 so ga pri Maratonu premagali od Grki, umrl l. 485: Ci., N., Iust. idr.

2. Dareus secundus Darej II., Kserksov sin: O., Iust., Cl.

3. D. Ochus ali Nothus Darej Oh ali Not, Artakserksov oče in sin Kira mlajšega, umrl l. 404: Iust.

4. Dareus Codomannus Darej Kodoman, zadnji perzijski kralj, premagal ga je Aleksander Veliki ter umoril Bes l. 330: Pl., Ci., L., Cu. idr.

— II. met. v obl. Dărīus = Δαρεικός (sc. στατήρ) Darejev zlatnik, kovan v času Dareja Histaspida in vreden 20 atiških srebrnih drahem: Aus. — Od tod adj. Dārīus 3 Darijev, darij(ev)ski: opes M.

Daunus -ī, m Daven, mitološki kralj severne Apulije (Apulia Daunia), Pilumnov in Danain sin, oče ali ded Turna, rutulskega kralja, Diomedov tast: V., O. idr., pauper aquae Daunus (kot vladar pokrajine, revne z vodo) H. Od tod adj. Daunius 3 Davnov, davenski, davnijski: O., heros (= Turnus) V., dea (= Iuturna) V., gens (= Rutuli) V., Daunia Camena H. davnijska (t.j. apulska, Horacijeva) Muza; pesn. pren. = rimski: Dauniae caedes H. Dauniacus 3 davnijski = apulski: campi Sil. Subst. Dauni -ōrum: Mel., ali Dauniī -iōrum, m: Plin. (Δαύνιοι) Davni(jci), preb. severne Apulije. Daunias -adis, f pokrajina Davnija, pesn. = Apulija: militaris D. H.

Decius 3 Decij(ev), ime rimskega rodu; posebno znana sta P. Decius Mūs Publij Decij Mus, oče in sin, ki sta kot konzula prostovoljno dala življenje, da bi rešila domovino, prvi v latinski vojni l. 341, drugi v samnitski l. 296: Deciorum devotiones Ci., L. Od tod adj. Deciānus 3 Decijev: exercitus Dec. L. vojska mlajšega Decija.

Dēmarātus (v dor. obl. Dāmarātus) -ī, m (Δημάρατος) Demarat,

1. Bakhidej, ki je iz Korinta pobegnil v Tarkvinije, oče Tarkvinija Priska: Ci., L., Iust.

2. špart. kralj, ki je kot pregnanec živel pri Kserksu: Sen. ph., Iust.

3. Pitagorov oče: Iust.

Domitius 3 Domicij(ev),

A. ime rimskega plebejskega rodu z glavnima rodbinama Ahenobarbov in Kalvinov. Najznamenitejši so:

I. A(h)ēnobarbī = Rdečebradci.

1. Cn. Domitius A(h)enobarbus Gnej Domicij Aenobarb; kot praetor urbanus l. 194 je Favnu posvetil tempelj in se zmagovito bojeval z Bojci: L.

2. njegov istoimenski sin je bil l. 167 med odposlanci, ki so z L. Emilijem Pavlom uredili Makedonijo, potem ko jo je kralj Perzej po porazu v bitki pri Pidni (l. 168) zapustil: Val. Max.

3. Cn. Dom. A(h)en. Allobrogicus Gnej Domicij Aenobarb Alobroški, sin prejšnjega, kot konzul l. 122 je premagal Alobroge in Arvernce ter na alobroškem ozemlju zgradil cesto, po njem imenovano via Domitia; l. 115 je kot cenzor iz senata izključil več ničvrednežev: Ci., Val. Max., Vell., Fl.

4. prejšnjega istoimenski sin je l. 104 kot tr. pl. sprožil zakon o svečeništvu (lex de sacerdotiis), ki je odpravil kooptacijo v svečeniških združbah in odrejal, da izpraznjena svečeniška mesta namešča ljudstvo iz 17 izžrebanih trib; konzul l. 96; kot cenzor l. 92 je izdal razglas proti novim govorniškim šolam: Ci., Val. Max., Vell., T., Suet., Gell.

5. L. Dom. A(h)en. Lucij Domicij Aenobarb, brat prejšnjega, l. 100 je izpodbijal tribuna Saturnina; konzul l. 94; kot Sulovega privrženca ga je na Marijevo povelje usmrtil pretor Damasip v Hostilijevi kuriji: Val. Max., Fl.

6. Cn. Dom. A(h)en., sin prejšnjega, Cinov zet, kot Marijevega privrženca ga je l. 82 Sula preklical; junaško padel v bitki pri Utiki, premagan od Pompeja: Val. Max.

7. L. Dom. A(h)en., sin pod 4. omenjenega Gneja Domicija Aenobarba, Ciceronov prijatelj, mož Porcije, sestre Katona mlajšega, oster Cezarjev nasprotnik; Cezar ga je dal ujeti, a ga je z vojno blagajno vred velikodušno izpustil. V bitki pri Farzalu je stal na desnem krilu nasproti Antoniju. Med begom po Cezarjevi zmagi so ga Antonijevi konjeniki ubili: Ci., C. Iz njegovega imena adj. Domitiānus 3 Domicijev: milites C.

8. njegov sin Cn. Dom. A(h)en. se je ob očetu bojeval pri Korfiniju in Farzalu zoper Cezarja, ki mu je po zmagi dovolil vrnitev v Italijo. Tu se je l. 44 zapletel v zaroto, spremljal Bruta in Kasija v Makedonijo, pozneje prestopil k Antoniju in zatem k Oktavijanu: Ci., Suet.

9. njegov sin L. Dom. A(h)en., konzul l. 16, mož starejše hčere triumvira Antonija; ob Avgustu je v Germaniji prodrl dlje od vseh prejšnjih rimskih vojskovodij; oblasten in surov mož, ki je z nečloveško okrutnostjo prirejal gladiatorske tekme: T., Suet.

10. njegov sin Cn. Dom. A(h)en., mož Germanikove hčere Agripine, Neronov oče, prokonzul na Siciliji: Vell., Q., Suet. — Med ženskami te rodbine sta poseb. znani:

1. Domitia Domicija, žena Krispa Pasiena, sestra pod 10. omenjenega L. Dom. Ahen., torej Neronova teta, ki jo je dal kot starko zastrupiti, da bi se polastil njenega premoženja: Q., T., Suet.

2. njena sestra Domitia Lepida Domicija Lepida, Mesalinina mati, usmrčena po Agripinini zaroti: T., Suet. —

II. Calvīnī = Plešci.

1. Cn. Domitius Calvinus Maximus Gnej Domicij Kalvin Maksim, konzul l. 283; s sokonzulom Dolabelo je popolnoma porazil združeno vojsko Senoncev, Bojcev in Etruščanov; pozneje diktator in prvi cenzor plebejske krvi: L., Plin., Eutr., Fl.

2. Cn. Dom. Calv., konzul l. 53, kot Cezarjev pristaš in legat je v bitki pri Farzalu poveljeval sredini vojske; pozneje se je kot namestnik v Aziji neuspešno bojeval zoper Mitridatovega sina Farnaka in bil premagan pri Nikopoli; triumfiral po zmagi nad upornimi Ceretanci v Hispaniji: Ci., Auct. b. Alx. — Kot adj. = Domicijev: via Domitia Ci. (gl. zgoraj pri I., 3.), familia Vell., gens Suet. — Temu rodu ne pripadajo:

1. Domitius Āfer Domicij Afer iz Nemavza v Narbonski Galiji, pretor l. 25 po Kr.; ker je l. 26 po Kr. obtožil Klavdijo Pulhro, Agripinino sorodnico, ga je cesar Kaligula preganjal, a pozneje spoznal za nedolžnega; konzul l. 39, umrl l. 59. Slovel kot izvrsten govornik: Q. (pri njem je ohranjenih nekaj odlomkov njegovih govorov in spisov), T.

2. L. Dom. Aurelianus, gl. Aurēliānus.

3. Cn. Dom. Corbulō Gnej Domicij Korbulon, Cezonijin brat in Kaligulov svak, izvrsten vojskovodja in govornik, izdal zapiske o svojih doživetjih v Aziji; l. 67 ga je Neron obsodil na samomor: Iuv., T.

4. Dom. Marsus Domicij Marz, imenitni pesnik avgustejskega obdobja, Vergilijev in Tibulov prijatelj; ohranjena je Vita Tibulli z dvema distihoma: O., Q., Mart. — B. Domitius -iī, m (domūs) Domicij, bog zaščitnik mladoporočencev na domu: Aug.