Franja

Zadetki iskanja

  • ervum -ī, n (prim. gr. ὄροβος in ἐρέβινϑος čičerka) neko sočivje, čičerka, po drugih semenska leča ali neke vrste grašica: Pl., V., H., O., Col., Stat. idr.
  • ēryngē -ēs, f (gr. ἠρύγγη) in ēryngion -iī, n (gr. ἠρύγγιον) neke vrste osat, menda stoglavež, kodrasti osat: Col., Plin., P. Veg.
  • erythrocomis f (gr. ἐρυϑρόκομος) rdečelas(a), z rdečim puhom, ime neke vrste granatovca: Plin.
  • eugenēus (eugenīus) 3 (gr. εὐγένειος) plemenitega rodu, plemenit; poimenovanje neke vrste trte: vinum Ca., Varr., Col.
  • eunūchion -iī, n (gr. εὐνούχιον) bot. evnuhij, neke vrste ločika: Plin.
  • euphorbia (euphorbea) -ae, f (gr. εὐφόρβιον) evforbija (evforbeja), tudi Euphorbēum -ī, n evforbej, neke vrste mleček: Plin.
  • euripicē -ēs, f (gr. εὐριπική) bot. evripika, neke vrste ločje: Plin.
  • Eutychēs -is, m (Εὐτύχης) Evtih, ustanovitelj in vodja neke krivoverske ločine: Eccl., Icti. Od tod Eutychianistae -ārum, m evtihovci, Evtihovi privrženci: Icti.
  • fascia (vulg. fascea) -ae, f (prim. fascis in gr. φασκία = lat. fascis, gr. φασκιόω povezujem s trakom)

    1. trak, vez, preveza, obveza, (p)ovoj v različne namene,
    a) devinctus erat fasciis Ci. povit z obvezami, v enakem pomenu tudi: Cels., Col., Q., Iuv., Mart., Suet., Dig.
    b) ovijače: cum vincirentur pedes fasciis (zoper mraz) Ci.
    c) = zona; telesni pas, opasica, životni pas, prsni povoj, trak, s katerim so se povezovale prebujne ženske, neke vrste „steznik“: Ter., Pr. angustum circa fascia pectus erat P.
    č) fascia lacti cubicularis Ci. posteljni (pre)pas.
    d) puero fasciis opus est Pl. otrok potrebuje plenice.
    e) naglavje, vpletek, diadem: Cu., Sen. ph., Suet.
    f) pren.: non es nostrae fasciae Petr. ne spadaš k naši zadrugi.

    2. metaf.
    a) kot arhit. t. t. ozka proga, obrobek (obroba) na stebrih: Vitr.
    b) (zemeljski) pas: M.
    c) oblačna proga, ozek oblak: Iuv.
    č) drevo obdajajoča belina, ličje: Pall.
  • fīcēdula -ae, f (fīcus in edulus: edere) „smokvojedka“, vrtna penica ali neke vrste kljunač: Varr., Cels., Plin., Petr., Mart., Suet., Gell., Cael. Sinkop. obl. fīcēlla -ae, f: Luc. (?), Iuv. (?).
  • fullō -ōnis, m (prim. gr. φαλός blesteč, φάλιος svetel, bel, φαληρός, dor. φαλᾱρός blesteč, lat. fulica, fulix, fenestra)

    1. valjavec ali belilec, ki je toge iz belega sukna valjal, snažil in belil z belo kredo: Lamp., Varr., H., Sen. ph., Plin., Mart., Pomp. fr., Tit. fr., Eccl.

    2. valjavec, o mladeniču, ki se daje zlorabiti hotnikom moških: Nov. ap. Prisc., Tert.

    3. naslov neke Laberijeve komedije: Gell.

    4. metaf. valjavec, neki hrošč: Plin. — Kot rim. priimek Fullō -ōnis, m Fulon: L., Macr.
  • galbanum -ī, n (iz hebr. helb'nāh preko gr. χαλβάνη) galban, lepo dišeča smola neke v Siriji rastoče kobulnice (Bubon galbanum, LINN.): PLIN., LUCAN., SUET. S to smolo so kadili hleve, da vanje niso zahajale kače, in panje, da so jih obvarovali gnilobnih sopar: COL., PLIN.; uporabljali so jo tudi zdravniki: CELS., PLIN. – Soobl. galbanus -ī, f: VULG. in chalbanē -ēs, f: DIG.
  • galeos -ī, m (gr. γαλεός) neke vrste lisasti morski volk (sicer imenovan mustela): PLIN.
  • galeōtēs -ae, m (gr. γαλεώτης) laška jaščerica, neke vrste kuščarica (čisto lat. stēlliō): PLIN.
  • gelōtophyllis -idis, acc. -ida, f (gr. *γελωτοφυλλίς) menda neke vrste zlatica; njen sok je baje človeka dražil k smehu: PLIN.
  • gingrīna -ae, f (gingrīre; prim. gr. γίγγρας, γίγρας) neke vrste kratka piščal z vreščavim in otožnim glasom: P. F.
  • glīnon -ī, n (gr. γλεῖνος ali γλῖνος) neke vrste javor, glinon: PLIN.
  • glōttis -tidis, f (gr. γλωττίς) = cychramus, ptiček, ki spremlja prepelico ob njeni selitvi, najbrž neke vrste vrtni strnad: glottis praelongam exerit linguam, unde ei nomen PLIN.
  • grāsos -ī, m (gr. γρᾶσος kozlovski smrad) neke vrste morska haluga: PLIN.
  • haematītēs -ae, m (gr. αἱματίτης) hematit, krvavec, neke vrste rdeči železovec: Cels., Plin. (s heterocl. dat. sg. haematiti), P. Veg.
Število zadetkov: 165