Franja

dis² m f, dīte n, gen. dītis, dat. dītī, acc. dītem, abl. dītī, gen. pl. dītium (kontr. iz dīves, dīvitis)

1. česa, s čim bogat, s čim obilujoč: dis quidem esses Ter., dis hostis, ditis hominis bona, in diti domo L., dite solum Val. Fl., Bruto praetore tenente ditem Asiam H., dum ne sit te ditior alter H., apud Helvetios longe nobilissimus et ditissimus fuit Orgetorix C.; z gen.: terra dis silvae H., aquae non ditior urna H., ditissimus agri Phoenicum (med Feničani) V., dis ovium Sil., mons ditior umbrae Stat.; z abl.: delubra ditia donis O., dites pecore ac finibus Mel., illa omni opulentiā ditia Cu., nulla res publica umquam bonis exemplis ditior fuit L., regio auro ditissima Iust.; kot subst. masc. bogataš, bogatin: Ter., dites et egentes Ap., CCCCLXX ditissimi L., ditissimus quisque Cu.; adv. komp. dītius: non umquam aliis habitastis in antris ditius Stat.

2. occ. plena obilen: ditia stipendia L., ditissimum bellum T. — Pooseb. Dis, Dītis, m (prevod gr. Πλούτων) Dit, Pluton, podzemeljski bog: Col., Val. Fl., domus Ditis V., fera regia Ditis O., Dis pater Varr., C. (istoveti ga s keltskih bogom noči), T., Suet., terrena vis omnis atque natura Diti patri dedicata est, qui Dives, ut apud Graecos Πλούτων Ci.; met. podzemlje: atri ianua Ditis V. — Soobl. Dītis -is, m: Q., Ditis pater Petr., Ap.

Opomba: Superl. dītissimus v heksametru vedno nam. dīvitissimus, ki ne gre v verz.

discrīminālis -e (discrīmen) ločevalen, razdelilen: acus Hier. lasna igla = subst. discrīmināle -is, n: Vulg.

docilis -e (docēre)

1. kdor se da poučiti, naučljiv, doumljiv, dovzeten za pouk: Pl., Varr., attentus iudex et docilis Ci., iudex docilior et attentior Q., d. belua Ci., d. ad hanc disciplinam Ci., docile equorum genus L.; z abl. instrumenti: habebant … luscinias Graeco ac Latino sermone dociles Plin., dociles imitandis turpibus ac pravis omnes sumus Iuv.; pesn. z gen.: docilis (= doctus) modorum H., pravi d. Romana iuventus H., d. freni Sil.; z inf.: fingit equum … docilem … magister ire viam, quā monstret eques H., docilis Sullam sceleris vicisse magistrum Lucan., docilis accedere mensis Sil.; z dat. personae: docilis tibi, d. deo Aug.; pren. (o stvareh): d. capilli O. voljni, chrysocolla Plin. lahko obdelovalen, docilis … pascere rumorem vulgi pavor Sil. ki rad širi.

2. lahko doumljiv, lahko umeven: dociles usus Pr., d. sermo Cael. — Kot nom. propr. Docilis -is, m Docilis, neki gladiator: H.

dulcis -e, adv. dulciter (sor. z gr. γλυκύς sladek, γλεῦκος mošt, sladko vino; lat. dl = gr. γλ)

1. sladek: mel Pl., merum, vinum H. sladko, ne rezko, olivum H. presno, ne žarko olje, aqua Lucr., Auct. b. Alx., fons aquae dulcis Ci. studenčnica, unda d. (naspr. unda marina) O., maturā dulcior uvā O., d. cibi Plin. sladke, sočne, dulcissimus panis Plin.; enalaga: d. sapor H.; met. = sladkovoden: piscina, pisces Varr. Subst. dulce -is, n kaj sladkega, poseb. sladka pijača, sladko vino: Pl., roganti dulce dedit O., lichen e dulci potus Plin.; v pl. dulcia -ium, n sladke stvari: (animal) … sentit dulcia et amara Ci.

2. pren.
a) sladek = ljubek, prijeten: dicta dulcia datis, corde amara facitis Pl., o nomen dulce libertatis! Ci., libertate certe nihil est dulcius Ci. ep., libertas, quae dulcissima est Ci., d. orator Ci., dulcis vita, dulcia lumina vitae Lucr., d. somnus V., Ap., quies V., sonus, fortuna, lenimen, otium, poëmata, amores H., lucrum O., Ph., carmen, genus dicendi, Herodotus Q., sermo Plin. iun., sensus dulciter ac iucunde movetur Ci., iucunda dulciter … canit Q., volucres nullā dulcius arte canunt Pr., historia quaedam Graeca scripta dulcissime Ci.; s sup.: dulce auditu nomen L., dulcis adhuc visu Stat.; pesn. acc. sg. neutr. kot adv.: dulce ridentem Lalagen amabo H., dulce loqui H., dulce rubens, dulce nitentes Stat.; kot subst. (superl.): in amicissimo quoque dulcissimum est Ci.
b) mil, ljub, ljubezniv, ljubljen, drag, blag, ugodljiv, prijazen, vdan: amicus Ci., H., patriae solum dulce atque iucundum Ci., quid dulcius quam liberi? Ci., amicitia remissior esse debet … et dulcior Ci., d. gnata, dulces alumni, liberi H., dulces nati V., d. mater O., conviva Pr.; pogosto v nagovoru: optime et dulcissime frater Ci., dulcissime Attice Ci. ep., dulce decus meum H., dulcis amice H., dulcissime rerum H. najljubši mi na svetu.

elephantiasis -is, f (gr. ἐλεφαντίασις) neke vrste garje ali gobe, ko postane koža trda in lisasta: Plin. — Soobl. elephantiōsis -is, f: P. Veg.

epistola (epistula) -ae, f (gr. ἐπιστολή)

1. pošiljka: venio nunc ad litteras tuas, quas pluribus epistulis accepi Ci.

2. occ. dopis, pismo, list, poslanica: epistula C. Verris ad Neronem Ci., legi epistulam Antonii, quam ad VII virum miserat Ci., epistulam dare Ci. pismo poslati, epistulam conscribere, intercipere, perlegere, recitare, ad aliquem deferre, mittere C., XVI volumina epistularum N., verbosiores epistulae N. obširnejše pismo, per epistulas imperare pecunias N. pismeno, ad te quod epistula nulla rediret H., epistolae notare nomen Fl. podpisati se. Poklas. po zgledu lat. litterae tudi epistulae o enem pismu: Plin. iun., Iust., in eundem modum Mucianus composuit epistulas T. Od tod adj. epistolāris -e, k pismu spadajoč, pisemski: chartae Mart., Ulp. (Dig.), pisemski papir, colloquium Aug., angustia Hier.; subst. epistolāris -is, f poslanka, pismonoska: (aquila) ep. tua M. (o Jupitrovem orlu), v sl. pismonoša, sel; v pl. epistolārēs -ium, m državni tajniki: Cod. I.

2. epistolicus 3 (gr. ἐπιστολικός) pismen, pisemski: quaestiones ep. Gell. neki Katonov in Varonov spis.

equisaetum (equisētum) -ī, n (equus in saeta, sēta) bot. konjski rep, njivska preslica: Plin., Ap. h. — Soobl. equisaetis (equisētis) -is, f: Plin. in equisēta -ae, f: Ap. h.

eumēcēs -is, f (gr. εὐμήκης) evmek, nam neznan dragulj: Plin.; eumēcĕs -is, n (gr. εὔμηκες zelo dolg) evmek, neko balzamovo drevo: Plin.

exemplar -āris (exemplāris -e)

1. prepis, posnetek: non habebam exemplar Ci. ep., exemplar huius tabulae Plin., testamenti Plin. iun., librum in exemplaria transscriptum mille per totam Italiam dimisit Plin. iun., libros de corruptis exemplaribus factos Gell.

2. pren. (v moralnem smislu) podoba: verum amicum qui intuetur, tamquam exemplar aliquod intuetur sui Ci., sunt et alia ingenii eius exemplaria Plin.; occ. zgled, vzor (ideal), podoba: ad imitandum tam mihi propositum exemplar illud est quam tibi Ci., M. Catoni, quo omnes quasi exemplari ad industriam virtutemque ducimur Ci., senator populi Romani, exemplar antiquae religionis Ci., quid sapientia possit, utile proposuit nobis exemplar Ulixen H., ad exemplar Epicharmi H. po Epiharmovem zgledu, vitae morumque exemplar H., decipit exemplar vitiis imitabile H. zgled, katerega napake je lahko posnemati, vos exemplaria Graeca nocturnā versate manu, versate diurnā (ponoči, podnevi) H., exemplar barbarae licentiae Cu., ex. dedecoris, aeternum ex. clementiae T., epulas a Tigellino paratas ut exemplum referam T., si ad exemplar primi libri bellum Siculum perscripsisset Q., quid in omni genere ad exemplar antiquitatis expressius? Plin. iun. — Soobl. exemplāre -is, n: rerum magnarum parva potest res exemplare dare Lucr.

famēs (famis) -is, f

1. glad, lakota: nautae coacti fame radices palmarum agrestium conligebant Ci., cibi condimentum famem esse Ci., famem perferre Ci. ali ferre Cat. ali tolerare, sustentare C. lakoto prenašati, famem explere ali deponere O., f. solvere ali depellere Ci. ali propellere H. ali pellere Tib. ali ab ore civium propulsare L., famem pascere Pr., Sen. tr. utolažiti, utešiti, famem spargere Val. Fl., fame interire N. ali mori Plin. ali absumi Fl., Amm. od lakote umreti, aut ferro aut fame interire (aliteracija!) C., insana f. Lucan., f. urget Cu. ali saevit Val. Fl. Pooseb. Fames -is, f Lakota: Fames pestifera O., Frigus illic habitat et ieiuna Fames O.

2. occ.
a) kot medic. t. t. stradanje kot način zdravljenja: primis diebus fames, deinde liberalius alimentum Cels., in principio fame utendum Cels.
b) strad(ež), stradanje, lakota, obdobje lakote: in Rhodiorum inopia et fame Ci., in fame frumentum exportare Ci., inopia primum, deinde fames esse coepit Cu., fame laborare Col., fame perire Iust., per totum famis tempus Tert.; v pl.: Tert., Cypr., Arn., Aug.

3. meton. (stradanje =) revščina, ubožnost, siromaštvo: ad famem reicere Ter.; pren.: reperiebantur non nulli, qui … , cum obruerentur copiā sententiarum atque verborum, ieiunitatem et famem se malle quam ubertatem et copiam dicerent Ci. suhoparnost in puhlost.

4. metaf. lakota = lakomnost, silno poželenje, živa želja, pohlep, nenasitnost; z objektnim gen.: auri sacra fames V., auri f. Plin., argenti sitis … famesque H., maiorum f. H. pohlep po še večjem bogastvu, f. vetitorum ciborum O., ex longa fame satiaret se auro Cu., primus omnium satietate parasti famem Cu. si postal še bolj lačen, f. honorum Fl.

Opomba: Star. nom. sg. famis: Varr., Tert., Prud., It.; famēs je prvotno e-jevsko deblo kakor plebēs, od tod star. gen. sg. famī: Ca. et Luc. ap. Non., star. abl. sg. pri pesnikih vseskozi famē: Lucr., Tib., Iuv.

familiāris -e, adv. familiāriter (familia)

1. spadajoč k hiši, hišen, domač: servus f. Pl., ante duos lares familiares Ci. pred podobo domačih larov, illi di penates ac familiares Ci.; pogosto res familiares Ci., N., S., Q., Suet. = copiae familiares L. premoženje, imetje, imetek: quis tam dissolutus in re familiari fuit Ci., lacunam rei familiaris explere Ci., res fam. principis in Asia T. cesarjeva zasebna posestva; toda: ab re familiari abesse L. od uprave premoženja; pl.: res familiares S. premoženjske zadeve, denarne zadeve; od tod: subst. familiāris -is m (prim. gr. οἰκέτης) sluga, služabnik, strežaj, strežnik: Pl., Sen. ph., Amm. cum quidam familiarium aquam feret L. eden izmed „domačih“, izmed družine (evfem. = sužnjev); familiare parricidium Acc. ap. Ci. rodbinski umor.

2.
a) spadajoč k rodbini (družini), rodbinski: ad iudicii moram familiaris (v družini) funeris excusatio quaerebatur Ci. domače (hišne) in rodbinske stvari (zadeve), familiares pecuniae T. premoženje (ces.) rodbine, cesarjevo osebno premoženje, f. pecunia Gell., medicus domesticus et familiaris Sen. ph.; z dat.: Cleomenem familiarissimum esse praetor Ci., familiarem (esse) Laelium Flacco viderunt Ci., factus es ei rursus familiaris Ci.; kot subst. m. zaupnik, prijatelj, z gen.: f. istius Roscii Ci. is Habiti familiarem Iunium esse dicebat Ci.; tudi v superl.: cum familiarissimis Caesaris est adaequatus L. Cornelius Ci. z najzaupnejšimi prijatelji; pogosto s svojilnimi zaimki: meus fam. A. Hirtius Ci. Crasso familiari illo tuo Ci. ut tui familiares dictitant Ci. tvoji najzaupnejši tovariši; tudi kot fem.: exclamat tua familiaris Ci. prijateljica.
b) (o stvareh) prijazen, prijateljski, domač, dobro znan, zaupen: Col., Ap., vultus Ci., Suet., sermones f. Ci., conlocutiones familiarissimae cum Trebonio Ci. ep., ut domus familiarissima esset senectuti Ci., iura f. L. pravice prijateljstva, aditus familiarior L., f. usus (občevanje) Cu., color miltaribus signis familiarior, luna terris familiarissimum sidus Plin., f. exempla verba Q., ista tibi familiariora fient Plin. iun.; pogosto adv.: Ter., Sen. ph., Q. familiariter loqui cum aliquo Pl., cum Naevio familiariter vexit Ci., ille Oppianico familiarissime usus est Ci. je bil z Opijanikom v prav prijateljskih odnosih, illo usus erat … familiariter N., familiarius vivere cum aliquo N., familiariter arridere L., amicitiā uti Q., scribere ad aliquem Suet., complecti aliquem f. Plin. iun., f. praenuntiare Iust.
c) occ. α) domač, domovinski, navaden, običajen: ars statuaria familiaris Italiae (v Italiji) Plin., familiarissimum hoc platanis Plin. to se najpogosteje zgodi platanam, quae (peregrina semina) minus sunt familiaria nostro solo quam vernacula Col. se manj prilegajo, alicui familiare est z inf. = v navadi koga je, navadno je komu, prišlo je komu v navado: Vell., Plin. iun., Vop. β) kot obr. t. t. vedeževalcev iz drobovja („drobogledcev“) familiaris pars „prijateljski“ (= ki pomeni domovino, državo) del drobovja (naspr. pars hostilis Lucan. „sovražni“ (= ki pomeni sovražnike) del drobovja): caput iecinoris a familiari parte caesum L. jetrna glava (= izrastek na desnem krilu jeter) je imela na prijateljskem delu zarezo; enako tudi fissum familiare Ci.

fātālis -e, adv. fātāliter (fātum)

1. usoden = usode (gen.): vis quaedam Ci., lex O., deae (= Parcae) O. sojenice, Parcae fatalia stamina nentes O. niti usode, libri L., Suet., Sibiline, fataliter definitum est Ci. po usodi; occ. usojen, po usodi določen, po usodi namenjen: calamitas, neccessitas, casus Ci., terminus L., invenit Aesarei fatalia flaminis ora O., primus fataliter cadis O. kakor je usojeno, (dixit) sibi fatale esse, ut coniugum flagitia ferret T., f. mors Vell., Plin. iun. naravna smrt, quando fatalis et meus dies veniat T. (evfem. =) moj smrtni dan, f. hora Suet. usojena smrtna ura, fataliter mori Eutr. naravne smrti umreti; z ad: annus ad interitum huius urbis fatalis Ci., f. dux ad excidium illius urbis L.

2. usoden: virga V., lignum O., f. pignora ali signum fatale Minervae O. (o Paladinem kipu), carminis Euboici fatalia verba O.; occ. usoden (v slabem pomenu), poguben, pogubonosen, smrtonosen: bellum Ci., nomen fatale ad perniciem rei publicae Ci., meus consulatus ad salutem populi prope fatalis exstitit Ci., f. portentum prodigiumque Ci., vincla Lucr., crustum V., monstrum, iudex H., iaculum O., aurum O. (o Erifilini zlati ovratnici), vulnus Val. Fl., hasta Sil., praesagium T. — Subst. fātāle -is, n usoda: Sen. rh.

fictilis -e (fingere)

1. lončen, ilovnat, glinast: Vitr., Col., Suet., Iust., vasa Ci. ep., N., figurae Ci., fictilia antefixa deorum L. glinasti kipi bogov (na pročelju svetišč), pocula Tib., imago Pr., simulacra Plin.; šalj.: litteratae fictiles epistulae Pl. na glino pisana pisma = vinske steklenice (lagvice) z napisnimi listki (etiketami); subst. fictile -is, n (sc. vas) glinena, lončena posoda: Val. Max., Sen. ph., Fl., omnia (ponuntur) fictilibus O. soli omnium Vinio fictilibus ministrari iussit T. ukazal (dal) mu je prinašati jedi v lončenih posodah; novum fictile Plin., gulosum fictile Iuv., fictilibus dimicare Iust. s prstenim orodjem.

2. izmišljen: f. species narrationis Prisc.

Fīculea -ae, f (ficus?) Fikúle(j)a, mestece na Sabinskem: L., Plin. Od tod subst. Fīculeātēs -um, m Fikulejci, fikulejski prebivalci: Varr. Adj. Fīculēnsis (Fīculuēnsis) fikulejski: via L.; subst.

1. Fīculēnsēs (Fīcolēnsēs) -ium, m Fikulejci (Fikolejci), fikulejski prebivalci: Plin.

2. Fīculēnse -is, n podeželsko posestvo pri Fikuleji: in Ficulensi Ci. ep.

Flāvius 3 (flāvus) Flávij(ev), ime sabinskega in rimskega rodu, izmed katerega so najbolj znani:

1. M. Flavius Mark Flavij („Plavec“), tr. pl. l. 327 in 323: L.

2. Cn. Fl. Gnej Fl., znamenit pravnik, aedilis curulis l. 304, tajnik Apija Klavdija Slepega (gl. fāstus 3): Ci., L.

3. gl. pod Timbria.

4. gl. pod Timbria.

5. gl. pod Timbria.

6. L. Fl. Lucij Fl., priča zoper Vera (Verres): Ci.

7. Fl. Scaevīnus Fl. Scevin, senator, zarotnik zoper Nerona: T.

8. T. Fl. Vespasiānus Tit Fl. Vespazijan, roj. 17. 11. l. 9 po Kr. pri Reati, si je kot Neronov namestnik podvrgel Palestino l. 67—69, cesar 69—79: T., Suet.

9. njegov istoimeni sin in naslednik, roj. 30. 12. l. 41 po Kr., umrl 13. 9. l. 81: T., Plin. iun., Suet.

10. prejšnjega brat T. Fl. Domitiānus Tit Fl. Domicijan, cesar od 13. 9. l. 81 do 18. 9. l. 96 po Kr.: T., Suet. Flavius ultimus Iuv. Kot adj. = Flavijev: Flāvia domus T. Flavijeva rodbina = trojica cesarjev Flavijcev, Fl. gens Mart., Suet. — Od tod

1. subst. Flāviālis -is, m (sc. flāmen) posebni svečenik Flavijevega rodu (to svečeništvo je ustanovil ces. T. Flavij Domicijan): collegium Flavialium Suet.

2. adj. Flāviānus 3 Flavijev =
a) pravnika Gneja Flavija (gl. zgoraj pod št. 2.): ius civile Flavianum Dig.
b) cesarja T. Flavija Vespazijana: partes T.; subst. Flāviānī -ōrum, m flavijevci, pristaši cesarja Vespazijana: Suet.

forēnsis¹ -e (forum)

1. k trgu spadajoč, tržen, s trga, na trgu: species Ci., splendor Ci. ep., vos omnium rerum forensium arbitri, Castor et Pollux, imploro Ci., velut innati triviis ac paene forenses H. spametovani (izobraženi) zaradi občevanja (druženja) na trgu, opella f. H. majhen posel na trgu, f. factio ali f. turba L. kričači na trgu, tržna (= brez posla po trgu pohajkujoča in vedno podkupljiva) sodrga, exercitatio Col. zunaj hiše.

2. za na ulico (namenjen), pouličen, pražnji (naspr. domesticus): Col., Lamp., vestitu forensi … est egressus L. oblečen za na ulico, pražnje; subst. forēnsia -ium, n (sc. vestimenta) pražnja obleka: Suet.; pren.: ut vestitum, sic sententiam habes aliam domesticam, aliam forensem Ci.

3. k foru spadajoč, od tod = soden, pred sodiščem (ker so sodne razprave potekale na foru): f. sermo Ci. kakršen je običajen pred sodiščem, f. usus dicendi Ci., strepitus Ci., labor Ci., opera Ci., N., Q. pravniško poslovanje, f. genus dicendi, f. actiones Q., militia f. Val. Max. = Mars f. O. zgovornost pred sodiščem, javno govorništvo, stipendia Val. Max.; subst. forēnsis -is, m javni zagovornik, odvetnik, pravnik: Q., v pl.: Varr., Vitr.

forum -ī, n (gl. foris -is)

1. podolgovat četverokoten javen prostor.
a) preddvor: lex XII tabularum forum, id est vestibulum sepulcri, usu capi vetat Ci. predgrobje.
b) tisti del stiskalnice, kamor so polagali grozdje, oljke (maslinke) idr., kar so hoteli mastiti: Varr., Col.

2. sejmišče, tržišče, trg: Ter., Ph. idr. f. Syracusanum Ci., in qua (Achradina) forum maximum est Ci., statua … Praeneste in foro statuta L., f. cuppedinis Ap. trg za slaščice, sadni trg v (tesalski Hipati); meton.: omne forum quem spectat H. ljudstvo na trgu. V Rimu je bilo več trgov, poseb.
a) forum bo(v)arium „živinski trg“ med vélikim cirkusom in Tibero, imenovan po bikovem kipu, ki je tam stal: Varr., Ci., L., O., Plin., T.
b) for. olitorium „zelenjavni“ trg na zahodni rebri Kapitola: Varr., L., T.
c) for. piscarium: Pl. ali for. piscatorium Varr., L., Col. „ribji trg“ na jugu od Subure, na severu meječ s komicijem.
č) for. cuppedinis „trg za slaščice“, „sadni trg“ med sveto cesto in mesnim trgom (macellum): Varr.
d) forum Romanum, tudi for. magnum ali vetus „rimski (véliki, stari) trg“, pogosto samo forum, podolgovat četverokotnik na vzhodni strani Kapitola in severni strani Palatina (zdaj Campo Vaccino „Kravji trg“). Bil je središče prometa ter se je delil v dva dela: zahodni je bil forum v ožjem smislu, vzhodni pa komicij (comitium), na katerem so potekala narodna in ljudska zborovanja; na meji obeh je stal stari govorniški oder (rostra vetera). Trg je bil obdan z javnimi poslopji in prodajalnicami, zlasti menjalnicami. Pl., Ci., H., L., T., Plin., Macr. idr.
e) cesarji so zgradili posebna „fora“ za sodišča. Tako je bil ob severozahodnem koncu „rim. trga“ for. Iulium (ali Caesaris) „Julijev (Cezarjev) trg“: Plin., Suet.; poleg tega for. Augusti „Avgustov trg“ s svetiščem Marsa maščevalca in krasnim Apolonovim slonokoščenim kipom: O., Plin., Iuv. (ki imenuje ta trg le „forum“); na zahodu od obeh velikanski forum Traiani „Trajanov trg“: Eutr.; na vzhodu od Julijevega trga for. Nervae „Nervov trg“: Suet.; njega se je držal for. Pacis „trg boginje miru“, ki ga je zgradil Vespazijan.

3. occ. trg kot kraj
a) za javno življenje: caruit foro Pompeius Ci., de foro decedere N. umakniti se iz javnega življenja, odreči se javnim, tj. državn(išk)im poslom, prost biti državn(išk)ih poslov, in foro esse N. udeleževati se javnega življenja, verba de foro adripere Ci. „s ceste“.
b) za trgovino: foro uti Ter. izrabiti priložnost za dobiček, malim … amicos furno mersos quam foro Pl., annos iam XXX in foro versaris Ci. (trguješ, opravljaš denarne posle), sublata erat de foro fides Ci. ni bilo več upanja (kredita) v Rimu, ratio pecuniarum, quae in foro versatur Ci. ki je na denarnem trgu običajen, cedere foro Sen. ph., Iuv. na boben priti, foro mersus Sen. ph. na boben je prišel, (denarno) propadel.
c) za sodne zadeve, za sodne razprave, za sodstvo: in foro esse N. ukvarjati se s sodnimi in državnimi stvarmi, forum non adtingere Ci. ne nastopiti kot sodni govornik, qui in foro iudiciisque ita verser Ci., forum agere Ci. sodni dan imeti, sodno razpravo vršiti (zunaj Rima), quod in iudiciis ac foro datur Q., fori tabes T. kuga pri sodstvu, pred sodiščem pojavljajoče se nizke strasti; metaf. preg.: res vertitur in meo foro Pl., in alieno foro litigare Mart. ne vedeti ne naprej ne nazaj (kakor tisti, ki se pravda pred tujim sodiščem, kjer sodnika ne pozna); meton.: cedat forum castris Ci. pravna opravila.

4. meton. trg, tržišče, trgovinsko mesto: cui fora multa restarent Ci. circum omnia provinciae fora rapiebat Ci., Vaga, forum rerum venalium totius regni maxime celebratum S.; occ. ime mnogih trgov in mest (81), poseb.
a) Forum Aliēnī Alienov trg v Galiji onstran Pada (v današnji Benečiji): T.
b) Forum Appii Apijev trg, mestece v Laciju ob Apijevi cesti jugovzhodno od Rima; zgradil ga je cenzor Apij Klavdij Slepi l. 312: Ci. ep., H., Plin., Vulg.
c) Forum Aurēlium Avrelijev trg ob Avrelijevi cesti v Etruriji (zdaj Monte Alto); naselil ga je Gaj Avrelij Kota (Cotta), konz. l. 252 in 248: Ci. ep.
č) Forum Cornēliānum: Ci. ep. ali Forum Cornēlī: Plin., Mart. Kornelijev trg (zdaj Imola) med Bononijo in Favencijo; ustanovil ga je diktator Lucij Kornelij Sula. Od tod adj. Forocornēliēnsis -e, forokornelijski: Plin.
d) Forum Iūlī: Plancus ap. Ci. ep., Plin. ali Forum Iūlium: T. Julijev trg v Narbonski Galiji, naseljen po Juliju Cezarju (zdaj Fréjus); isti trg imenovan tudi oppidum Foroiūliēnse ali colonia Foroiūliēnsis Forojulijsko mesto, Forojulijska naselbina: T.; nje prebivalci Foroiūliēnsēs -ium, m Forojulijani: T.
e) Forum Gallorum Galski trg v Galiji tostran Pada (zdaj Castel Franco): Galba ap. Ci. ep.
f) Forum Vocōniī Vokonijevo (mesto) v Narbonski Galiji: Plancus et Lepidus ap. Ci. ep., Plin.

fūnālis -e (fūnis)

1. k vrvi (motvozu) spadajoč, vrvi (gen. sg.): stridor f. Prud. vrvi (motvoza) ob prači; subst. fūnāle -is, n vrv (motvoz) ob prači: funda media duo funalia (po drugi verziji: scutalia) imparia habebat L.

2. occ.
a) na vrvi viseč; subst. fūnāle -is, n lestenec: Cl., lampadibus densum f. O.
b) iz vrvi narejen, npr. cereus f. voščena sveča, voščena plamenica iz vrvi, voščenica, plamenica: (C. Duellius) delectabatur cereo funali et tibicine Ci., Gaius autem Duellius … ad funalem cereum praeeunte tibicine … a cena domum reverti solitus est Val. Max.; enako tudi candela f. Serv. in subst. fūnāle -is, n: noctem flammis funalia vincunt V., hic ponite lucida funalia H., clara funalia Sil., praelucere funalia iussit Fl.; metaf. luč, svetilo: tuae luculentae sapientiae funalia Fulg.
c) ob vrvi (vožincu) hodeč: equus Hyg., Suet., Stat., Aus. pripreženec (= konj, ki ne vleče v jarmu kakor equus iugarius).

fūtilis in futtilis -e (morda sor. s cōn-fūtāre, po drugih pa s fundere; torej futilis = ki se lahko izlije)

1. ki prepušča, ki ne obdrži: tam futiles (canes) Ph. ki lahko izgubljajo blato; subst. fūtile -is, n (sc. vas) posoda za vodo, zalivalka, zalivača, v rabi pri Cererinem in Vestinem bogoslužju: Don. (prim.: vasa futilia a fundendo vocata P. F.).

2. metaf. nezanesljiv, krhek, puhel, prazen, ničev, zastonj(ski).
a) o stvareh in abstr.: nucro glacies ceu futilis ictu dissiluit V. f. alacritas, laetitia, sententia Ci., opes S. fr., causa Plin., tempus f. et caducum Plin. iun. pretekajoč in minljiv, ictus, votum Sil., sensūs Gell. prazni pojmi, pojmi brez jedra.
b) o osebah: servus Ter., haruspices … futiles esse dicamus Ci., consiliis non futilis auctor T., f. competitores Gell.; v pl. subst.: saeviter suspectionem ferre falsam futtilum (= futtilium) est Enn. ap. Non., quis non odit … vanos, leves, futtiles? Ci. vetrnjakov. — Adv.

1. fūtiliter (futtiliter) nepridoma, zaman, zastonj: Ap. (?), Non.

2. fūtile (futtile) = fūtiliter: Pl. quod fretum est futile, amici, nos feramus fortiter Enn. ap. Non.

Hēraclēa (Hēraclīa) -ae, f

I. (Ἡράκλεια, sc. πόλις) „Heraklovo (Herkulovo) mesto“, Herakléja (Heraklíja), pogostno mestno ime, poseb.

1. mesto v Lukaniji ob reki Siris, tarent(in)ska naselbina, rojstno mesto slikarja Zevksisa (Zeuxis), znamenito po Pirovi bitki proti Rimljanom (l. 280): Ci., L., Mel., Plin., Fl., Front.

2. mesto na jugozahodni sicilski obali s pridevkom Mīnōa (Μινώα) Minosova = Kretska, ker je bila kretska naselbina: Ci., L., Mel.

3. Heraclea s priimkom Trāchīn (Trēchīn), ker se je sprva imenovala Trāchīn (Trēchīn), Trahinska (Trehinska) Herakleja, špartanska naselbina v tesal(ij)ski Ftiotidi pri Termopilah: L., Plin., Iust.

4. Heraclea v Bitiniji ob črnem morju, od tod njen pridevek Pontica (Pontska), miletska naselbina (zdaj Eregli): L., Iust.

5. Heraclea s pridevkom Sinticē ali Sintica ali ex Sintiis (Sintīs) Sint(ij)ska v grško-makedonski pokrajini Sintiki (Sinticē) ob desnem bregu reke Strimona (verjetno v bližini današnjega mesta Neo Petritsi): Ci., L. — Od tod ethnicon
a) grški Hēracleōtēs -ae, m (Ἡρακλεώτης) iz Herakleje, Heraklejec, Herakleot: Menander Varr., Plin., Dionysius ille Her. Ci., tractus Plin.; pl. Hēracleōtae -ārum, m Heraklejci, preb. Pontske Herakleje: Ci. ep., Plin. iun. Adj. Hēracleōticus 3 (Ἡρακλεωτικός) heraklejski: origanum, cancri Plin.
b) lat. Hēracleēnsis (Hēracliēnsis) -is, m iz Herakleje, Heraklejec: Ci.; v pl.: Ci. —

II. Hēraclēa Herakléja, grško žensko ime, npr. hčeri Hierona, Zoipovi soprogi (Zoippus): L.