Franja

Forculus -ī, m (nam. Foriculus iz fores) Fórkul, bog vratnic: Tert., Aug.

fortis -e, adv. fortiter (stlat. foretus in narečno horctus; prim. osk. fortis = lat. fortius; menda sodi sem tudi gr. τρέφω strdim, τρέφεσθαι strditi se)

1. jak, močan, krepak, trden, strumen, čil, čvrst: arator Ci., agricola H., coloni V.; z abl.: manu fortis Ci., N., V., O., L. s krepko roko = osebno hraber, cursu fortis O., fortiter venari N. čvrst (čil) lovec biti; o telesnih delih, o telesu: humeri V., pectora O., caput Plin., fortissima corpora Q.; o živalih: equus Enn., Lucr., V., O. konj dirkač, tauri V., animalia, armenta O., fortes ad opera boves Col.; o neosebnih subj.: herbae O. močno učinkujoče, venti O., male fortes undae O. = slabeči, frumenta Plin., hunc adstringite ad columnam fortiter Pl., non fortiter haeret asello O. ne trdno, fortius curari Ci. z močnejšimi zdravili, fortius loris uti O. krepkeje jih nategniti, fortius arserunt agitati ignes O. ogenj je močneje vzplamenel, sublatis fortius manibus Petr.; occ. trden = trpežen: ulmi V., (arbusta) fortia surgunt V., arbor fortīs ramos pandens V., fortissima ligna C., fortia vincula Sen. tr.; meton. krepak = redilen, tečen: f. cibus Lact., fortiora legumina in cibo Plin.

2.
a) hraber, pogumen, srčen, drzen, smel, neustrašen, odločen, trdne volje: f. familia Pl., vir Ter., homo fortis ac strenuus Ci., L., vir fortis atque strenuus S., imperator in proeliis strenuus et fortis Q., fortes et animosos … servare cupimus Ci., Serv., Cu., fortissimi viri, victoria Ci., fortissimis militibus spes ostendatur praemiorum Ci., horum omnium fortissimi sunt Belgae C., f. Etruria, f. Mycenae V., liberta … fortissima Tyndaridarum H., fortissimus heros O., fortiter bellum gessit Ci., quid in re militari fortiter feceris Ci., fortiter resistere C., fortiter res absumere H.; o živalih: a fortibus abstinet apris O. Pogosto subst. m: fortis! (iron.) Ter. o (ti) junak! kako junaštvo! mortem fortes libenter oppetunt Ci., ille dedit leto fortes, vos pellite molles O.; iron.: eventus, fortissime, quis fuit? O.; preg.: fortes fortuna adiuvat Ter., Enn., Ci. ali elipt. fortuna fortes Ci. srčnim pomaga sreča, pogumne spremlja sreča, pogumne spremlja Bog, srčnost velja. Skladi: idem … vigiliis perferendis fortis praedicabatur Ci. veljal je za zelo pogumnega v prenašanju … , erat in dicendo fortis Ci., vir ad pericula fortis Ci. glede na … , nondum erant tam fortes ad sanguinem civilem L., vir fortis contra audaciam Ci.; z gen.: fortissimus animi bellique Vell. zelo pogumen in silno hraber; pesn. z dat.: fortis fugacibus esto O. proti. Enalaga o neosebnih subj.: animus, consilia, sententiae, iudicium, cupiditas, oratio, genus dicendi, factum Ci., eorum opera forti usus sum Ci. močno (krepko) so mi služili (me podpirali), f. pectus H., fortia pectora V., O., corda V., ausa ali arma V. vojni čini, vojna dejanja, corpora V. junaška trupla, mrtvi junaki, facta V., L., acta O., f. anima (srce), manus O., f. acta Q., verba Pr., ingenium f. Q.; subst. n. pl. = junaška dela: serae ad fortia vires V., fortem ad fortia misi O.
b) možat, vrl, značajen, ugleden: ut virum fortem decet Ter. poštenjaku, viri fortissimi Ci.

3. nasilen, silovit: forte paro facinus O., placidis miscentem fortia dictis O. (Hercules Lichan) mittit in Euboïcas tormento fortius undas O.

Gangēs -is, acc. lat. -em, gr. -ēn, abl. -ē (Γάγγης) Gánges, glavna indijska reka, ki izvira na gori Hemodu (Hēmōdēs ali Emōdus); s svojim preplavljanjem daje rodovitnost obrežju in naplavlja zlata zrna in dragulje: CI., V., O., CU., MEL., PLIN., LUCAN.; kot rečni bog: O. – Od tod adj.

1. Gangēticus 3 (Γαγγητικός) (ob)gangeški, pesn. = indijski: COL., SEN. TR. idr. tigris O. tellus (= India) LUCAN. raptor MART. (o lovcu tigrov), ales AUS. (o Feniksu).

2. Gangētis -tidis, f (Γαγγῆτις) gangeška, pesn. = indijska: terra (= India) O.

genitor -ōris, m (genere = gīgnere) večinoma pesn. beseda.

1. roditelj, oče, stvarnik: o pater, o genitor, o sanguen dis oriundum ENN., g. Saturnius CI. POËT., genitoris amor V., Pelopis g. (= Tantalus) H., Astreus, matre Palaestina, dubio genitore creatus O., deûm g. (= Iuppiter) O., g. profundi O. oče morja (= Neptun), g. universi COL. stvarnik vesoljstva (= bog).

2. metaf. začetnik, povzročitelj, ustanovitelj, stvarnik: genitor Quirine urbis O., g. usus H., Graeci vitiorum omnium genitores PLIN., fraudum g. SIL.

Grā̆dīvus -ī, m (morda iz *Grăvĭ-dīvus težki = silni bog; poznejša ljudska etimologija je to nerazumljeno besedo izpeljevala iz grădior, zato najdemo pri pesnikih tudi metrum Grădīvus) Gradív, Marsov vzdevek: Salios item duodecim Marti Gradivo legit L., rex Grādīve V., venerabar ... Grādīvum patrem V., genus a magno ducentem forte Gradīvō O., Mars cum saevit Gradivus dicitur, cum tranquillus est, Quirinus SERV., Gradivus Mars appellatus est a gradiento P. F.; brez apozicije: M., iure venis, Grādīve O.

Grānīcus -ī, m (Γρανικός) Graník, reka v Miziji, znana po zmagi Aleksandra Vel. nad kraljem Darejem l. 334 in Lukulovi nad kraljem Mitridatom l. 73: VELL., CU., MEL., PLIN.; kot rečni bog: Gr. bicornis O.

gubernātor -ōris, m (gubernāre)

1. krmar: PL., O., PLIN. IUN., SUET., summi gubernatores, gubernatoris ars CI., scientia gubernatorum C., gubernatorem iubet eo dirigere navem N., gubernator..., qui navem ex hieme marique scopuloso servat N., gub. bonus, pessimus Q.; preg.: tranquillo quilibet gubernator est SEN. PH.

2. metaf. vodnik, voditelj, upravitelj, vladar, ravnatelj: Q., AP., gubernator contorsit equos ENN. FR., eorum ventorum ... quasi gubernator CI. EP. (gl. ventus), rei publ. gubernatores CI., tracto pede quasi gubernator regeret iter S. FR., gub. poli SEN. TR. bog.

Hammōn (Ammōn) -ōnis, m (Ἄμμων egipč. Amūn) Hámon (Âmon),

1. najvišji libijsko-egipčanski bog, ki so ga sprva častili kot krajevno božanstvo v zgornjeegiptovskih Tebah (Diospolis), pozneje pa po vsem Egiptu, poseb. v njemu posvečeni oazi, ki se je imenovala Ammōnium (Amonij, zdaj Siwa), kjer je bilo njegovo svetovno znano svetišče in preročišče. Kot boga prerokovanja so ga Grki istovetili z Zevsom (Ζεὺς Ἄμμων), Rimljani pa z Jupitrom (Iuppiter Hammon ali samo Hammon, Ammon). Upodabljali so ga kot ovna ali kot moža z zavitima rogovoma: Ci., V., Cu., Lucan., corniger Ammon O., Hammonis cornu Plin. Hamonov rog, zlatenkast dragulj v podobi ovnovega roga. — Od tod adj. Hammōniacus 3 (Ἁμμονιακός) Hamonov, hamonski: thymiama Cels., sal Plin. salmiak (sol v pesku Hamonove oaze), nomos Plin.; subst. Hammōniacum (hammōniacum) -ī, n (sc. gummi) (h)amonij, gumijasta smola, ki se cedi iz drevesa v Hamonovi oazi: Cels., Plin.

2. Ammōn, neki Kefenec: O.

Hēlios (-us) -iī, m ( Ἥλιος) Hélij = Sol, sončni bog: Heli (= Helii) sacerdos Aug.

Hermēs (v lat. obl. Herma) -ae, m (Ἑρμῆς) Hêrmes,

1. grški bog = lat. Mercurius. Od tod
a) Hermae (hermae) -ārum, m (Ἑρμαῖ) Hermesovi stebri (kipi), štirioglati stebri s Hermesovo glavo, kakršni so bili v Atenah ob cestah, na javnih prostorih, pred svetišči in hišami: Macr., nec hermas, quos vocant, licebat inponi Ci., accidit, ut una nocte omnes Hermae … deicerentur N.; v sg.: truncus Hermae Iuv.
b) Hermaeum -ī, n (Ἑρμαῖον) Hermáj, pravzaprav „Hermesovo svetišče“, potem a) trg v Bojotiji: L. b) neka vrtna soba (dvorana): Suet.

2. Hermes Trimaximus (= Τρισμέγιστος Trikratnajvečji, priimek egipčanskega Hermesa) Hermes Trismegíst, avtor (ali več avtorjev) iz 2. stoletja po Kr., je skušal znova oživiti staroegipčanske, pitagorejske in platonske ideje: Amm.

3. osvobojenec Plinija mlajšega: Plin. iun.

Himeros -ī, m (Ἵμερος) Hímer, bog hrepenenja: M.

Honōrīnus -ī, m (Honor) Honorín, bog časti: Aug.

Hōrus (-os) -ī, m (Ὧρος) Hór,

1. bog poletnega sončnega obrata pri Egipčanih: Macr.

2. babilonski zvezdogledec: Pr. (z acc. Hōron), po Petr. se je imenoval Serāpa.

Hȳmēn -mĕnis, m (Ὑμήν) Himén,

1. poročni (svatbeni) bog, sin Apolona in ene izmed Muz: Stat., affuit … Hymen O., turpia famosus corpora iunget Hymen O., nec quid Hymen, quid Amor, quid sint conubia, curat O.

2. meton. svatbena (ženitvena) pesem: Cl., Cantatus Hymen O. — Od tod hymenaeus (-os) -ī, m (gr. ὑμεναῖος)

1. svatbena (ženitvena) pesem, ki so jo peli, kadar so nevesto peljali na novo domovanje: hymenaeum cantare Pl., Ter., occentare Pl., fremere Pac. fr., hymenaeon canere O., canere hymenaeos V., clarus Hym. Lucr. vriskajoča.

2. meton. (večinoma v pl.) nevestin sprevod, ženitovanje, svatba, svatovščina, pirovanje: Sil., Stat., hic hymenaeus erit V., vetiti hymenaei V., Pergama cum peteret inconcessosque hymenaeos V., rex … novo auctus hymenaeo Cat., Thetis humanos non despexit hymenaeos Cat.; metaf. (o živalih) = paritev, parjenje: aetas Lucinam iustosque pati hymenaeos (zev!) desinit ante decem … annos V.

3. pesn. Hymenaeus -ī, m (= Hymen) Himenáj, poročni (svatbeni) bog: Varr., Sen. tr., Stat., Tert., Pall., Cl., Serv., Ciconum Hymenaeus ad oras tendit O.; v zvezi Hymen, Hymenaee O., Cat.

Hyperīōn -onis, m (Ὑπερίων) Hiperíon,

1. Uranov in Gajin sin, Titan, Tejin (Θεία) soprog, oče Helija (Sol), Selene (Luna) in Eos ali Avrore (Ἠώς, Ἕως, lat. Aurora): Hyperione natus (= Sol): O.

2. Helij (Sol) ali sončni bog sam: Lab. ap. Gell., Col., iamque duas lucis partes Hyperione menso O., Hyperionis urbs (= Heliopolis (Heliopola) v spodnjem Egiptu) O., Hyperionis aedes (v omenjenem mestu) O. Od tod

1. patron.
a) Hyperīonidēs -ae, m (Ὑπεριονίδης) Hiperionov (Helijev) sin (= Acaetes): Val. Fl.
b) Hyperīonis -nidis, f Hiperionova (Helijeva) hči (= Aurora): Q.

2. adj. Hyperīonius 3 Hiperíonov (= sončnega boga): currus Val. Fl., lampas Sil.

Iānus -ī, m (iānua)

I. Ján, staroitalski bog sončnega ali letnega teka, dnevnega in letnega ter vsakega začetka; zato mu je bil posvečen začetek dneva in leta ter vsak vhod in izhod: Iani mensis O. Janov (= Janu posvečen) mesec, januar, prosinec. Kot bogu začetka so mu pri slovesnih daritvah prvemu darovali; častili so ga tudi s priimkom Matutinus pater (prim. H. Sat. 2, 6, 20). Po bajki je bil v davnih časih kralj v Laciju s sedežem na Janikulu. Upodabljali so ga z žezlom v desnici in ključem v levici ter dvojnim zraslim, naprej in nazaj gledajočim obrazom; sprva je bil eden mladosten, golobrad, drugi prileten, bradat, pozneje oba bradata; s tem znamenjem so menda označevali dan in noč ali sonce in luno, menda tudi prihodnost in preteklost: Ianus anceps, biceps, bifrons O. — Od tod adj.

1. Iānālis -e, Janov = od Jana dobljen, — prejet: virga O.

2. Iānuālis -e, Janov: porta Varr.; subst. Iānual -ālis, n (sc. libum) Janu darovana pogača: P. F. (prim. O. Fast. 1, 127).

3. Iānuārius 3 Janov = Janu posvečen: mense Ianuario, in mensem Ianuarium Ci., tudi samo Iānuārius -iī, m mesec januar, prosinec: C. Ianuario … provinciam non habebit Ci.; od tod zopet adj. Iānuārius 3 januarjev, prosinčev: Calendae Ianuariae Ci., Idus Ian. Ci., C., Nonae Ian. Col. —

II. meton.

1. Iānus ali iānus obokan prehod (iz ulice v ulico), krit (obokan) prehod, vratni obok, pot skozi vrata: principem in sacrificando Ianum esse voluerunt, quod ab eundo nomen est ductum, ex quo transitiones perviae „iani“ nominantur Ci., ianos tres faciendos locavit L., dextro Iano portae Carmentalis profecti (Fabii) L., cum tot sint iani, cur stas sacratus in uno? O., Ianos arcusque … tantos ac tot extruxit, ut … Suet.; poseb.
a) ianus (Ianus), imenovan geminus Varr., Suet. ali ianus (Ianus) Quirīni, — Quirīnus dvojni obokan prehod (z odprtinama, obrnjenima proti vzhodu in zahodu) Jana Kvirina; zgradil ga je baje Numa Pompilij ob Argiletu (med Suburo in rimskim Forumom). Skozi ta prehod je od starodavnih časov dalje korakala vojska na vojno. Ker ga je krasil Janov kip, so ga imeli za svetišče, ki je bilo v času vojne odprto, v miru pa zaprto; Avgust ga je trikrat zaprl: l. 29, 25 in (morda) 10: (Numa) Ianum ad infimum Argiletum indicem pacis bellique fecit, apertus ut in armis esse civitatem, clausus pacatos circa omnes populos significaret L., vacuum duellis Ianum Quirini clausit H. (prim. H. Epist. 2, 1, 255), Ianum Quirinum … terra marique pace parta ter clusit Suet., (Nero) Ianum geminum clausit, tam nullo quam residuo bello Suet.
b) Ianus (ianus) summus, medius, imus zgornji, srednji, spodnji Janov obok, trije kriti prehodi —, tri veže tržnice na rimskem Forumu, glavni prostor trgovskega prometa; pod srednjim obokom so sedeli menjalci (bankirji), pod zgornjim in spodnjim razni trgovci, poseb. knjigarnarji: a quibusdam optumis viris ad Ianum medium sedentibus Ci., Ianus medius in L. Antoni clientela est? Quis umquam in illo Iano inventus est, qui L. Antonio mille nummum ferret expensum? Ci., omnis res mea Ianum ad medium fracta est H. je šlo pri menjalcih po zlu, haec Ianus summus ab imo prodocet H. = vse, kar se bavi s trgovino, qui Puteal Ianumque (denarnih poslov) timet celeresque Kalendas O.

2. pesn. Iānus
a) = mesec januar, prosinec: Ianus habet finem O.
b) = leto: venturi Iani Aus.

Īcarus -ī, m (Ἴκαρος) Íkar

1. Atenec, Erigonin oče, ki je za časa kralja Pandiona v Atenah gostoljubno sprejel Bakha (Dioniza), za kar mu je hvaležni bog dal trto in mehe z vinom. Trto je Ikar v Atiki zasadil in tako tam postal prvi vinogradnik, z vinom v mehih pa se je vozil okrog po deželi ter ga razdelil med svoje rojake. Ko so se nekateri pastirji z vinom opijanili, so jih imeli njihovi tovariši za zastrupljene, zato so Ikarja ubili. Erigona je s svojo psico (ki se je imenovala gr. μαῖρα = bleščeča) iskala očetov grob in se, ko ga je bila našla, ob njem na drevesu od žalosti obesila. Jupiter (ali Bakh) je postavil vse tri na nebo kot ozvezdja: Ikar = Bootes ali Arcturus, Erigona = Virgo, psica = Canis, Sirius (pasja zvezda): Hyg. (ki ga imenuje tudi Īcarius) primus tegis, Icare, vultūs O., cunctis Baccho iucundior hospes Icarus, ut puro testantur sidera caelo Erigoneque Canisque Tib., Icare, Cecropiis merito iugulate colonis Pr. Od tod adj. Īcarius 3 (Ἰκάριος) Íkarjev: Icarii stella proterva canis O., boves (= ozvezdje Bootes) Pr., astrum, latratūs, palmes Stat. —

2. Dajdalov sin; z očetom, ki je bil sebi in sinu napravil umetne perutnice, je bežal iz kretskega labirinta. Oče se je držal zemeljskega površja, sin pa, čeprav posvarjen, se je previsoko povzpel, zato mu je sončna vročina raztopila vosek, ki je peresa njegovih perutnic držal zlepljena; Ikar je padel v jugovzhodni del Egejskega morja: O., Hyg. Od tod baje adj. Īcarius 3 (Ἰκάριος) Íkarjev, ikar(ij)ski (= po Ikarju imenovan) v zvezah: Icarium mare Plin., Ap. Ikar(ij)sko morje (jugovzhodni del Egejskega morja) = Icarii fluctus H., Icariae aquae O., Icarium litus ali Icaria litora Plin., Icarium pelagus Cl., tudi samo Īcarium -iī, n (sc. mare) O.; v resnici pa je ta adj. izveden iz subst. Īcaria, ki je ime otoka v Egejskem morju zahodno od Samosa, sl. torej = ikarijski.

Icelos -ī, m (gr. ἴκελος podoben) Íkelos,

1. bog spanja, Morfejev brat: O.

2. (v obl. Icelus -ī, m) osvobojenec cesarja Galbe: T.

imporcitor -ōris, m (imporcāre) vbrazditelj, zabrazditelj, neki bog, ki po P. F. dela gredice (porca) med brazdami ali (po drugih) nadzoruje vbrazditev (imporcāre) semena.

Īnachus (Īnachos) -ī, m (Ἴναχος) Ínah, zdaj Najo, glavna reka pokrajine Argolide; izliva se pri Argu (Argos); v mitologiji rečni bog Inah, heros eponymos in prvi kralj v Inahovju (= inahovske, tj. argivske pokrajine), Iin (Īo) oče. Adj. Īnachius 3 (Ἰνάχιος) od Inaha izvirajoč, Inahov: iuvenca V. (= Io), Argi V. od Inaha sezidani, heroinae Prop. (= Danaide: Danaj je postal kralj argivski in njegov rod je izviral od Inaha); sinekdoha tudi: I. urbes V. grška; k temu gr. fem. Īnachis -idis, f. inahov(sk)a: ad ripas Inachidas O.; subst. (sc. puella) hči Inahova in sicer deloma Io: O., Prop., deloma Izida, ki so jo istovetili z Io: O.; pl. Inachides Cl. Argivke; patronim.: Īnachidēs -ae, m (Ἰναχίδης) Inahid = Inahov potomec, „Inahovič“, in sicer:

1. Epaf (Epaphos) kot Iin sin: O.

2. Perzej (Perseus) kot potomec argivskih kraljev: O.; pl. Inachidae: Stat. Inahidi, „Inahoviči“, Inahovi potomci = Argivci.