Franja

Athēnodōrus -ī, m (Ἀϑηνόδωρος) Atenodor, gr. moško ime. Poseb.

1. Sandonov sin (ὁ Σανδώνιος), stoik iz Tarza, Pozejdonijev učenec na Rodosu. Učil je v epirski Apoloniji, kjer ga je Oktavijan poslušal in ga vzel s seboj v Rim za prijatelja in svetovalca; v Rimu je najbrž vzgajal Oktavijanovega nečaka, poznejšega ces. Klavdija. Pozneje se je vrnil v Tarz, kjer je izboljšal mestne zakone: Ci. ep., Sen. ph., Suet.

2. gr. vojskovodja, ki se je uprl zoper Aleksandra Vel.: Cu.

3. retor: Q.

4. kipar pribl. v času 94. olimpiade: Plin.

5. kipar: Plin.

Ātīna -ae, f Atina,

1. volskovsko mesto v jugovzhodnem Laciju (še zdaj Atina): Ci., L., V., Sil. Od tod adj. Ātīnās -ātis atinski, v Atini: ager L., campus, somnium, praefectura Ci.; subst. neutr. sg.: in Atinati Ci. ep. na Atinskem; subst. pl. Ātīnātēs -ium, m Atinci, preb. Atine: Ci., Plin.

2. venetsko mesto, ki je bilo propadlo že v času Plinija star.: Plin.

Atlās, rok. tudi Atlāns, -antis, acc. v prozi večinoma -antem, pesn. včasih tudi -anta, voc. Atlā, m (Ἄτλας) Atlas, Atlant, Titan, sin Titana Japeta in Klimene (ali Azije), Menetijev, Prometejev in Epimetejev brat, ljubitelj zvezdoslovja; Plejona mu je rodila sedmero Plejad, Ajtra (Aethra Αἴϑρα) sedem (ali pet po Hyg.) Hijad, Hesperida pa Hesperidke; bil je tudi oče Nimfe Kalipso. Po Hom. je bog, ki drži nebeške stebre, nebo in zemljo narazen, po Hes. pa nosi nebo samo z glavo in utrujenimi rokami, baje za kazen, ker se je bil udeležil titanskega boja. Po poznejšem mitu mavretanski kralj, ki ga je Perzej spremenil z Meduzino glavo v kamen (ali goro), ker mu je bil odrekel gostoljubnost: Ci., O. Od tod Atlās Atlant, visoko Atlantsko gorovje v Mavretaniji, na katerem naj bi po mitu slonelo nebo: V., O., Hyg., Vitr.; apel. = dolgin: Iuv. (ironično o nekem pritlikavcu). — Od tod

I. adj.

1. Atlantēus 3 (Ἀτλάντειος)
a) Atlantov (= Titana Atlanta): Pleiades O.
b) atlantski (= ki se tiče Atlantskega gorovja), zahodnoafriški, libijski: finis H., gurges Stat., Oceanus Cl. Atlantsko morje, populi Amm. ob vznožju Atlanta.

2. Atlantiacus 3 = Atlantēus b): litus Sil., profundum Aus.

3. Atlanticus 3 (Ἀτλαντικός) = Atlantiacus: mare Ci., Mel., Plin. ali aequor H., Mel. ali Oceanus Mel., Plin. Atlantsko morje, Cambolectri Plin. mestna občina v Narbonski Galiji, accola, regna Sil., munera Mart. iz atlantskega (citrovega) lesa.

4. Atlantis -idis, f atlantska, zahodnoafriška, libijska: silva Lucan. citrov gozd, citrovje.

— II. subst.

1. Atlantēs -um, m (Ἄτλαντες) Atlanti,
a) iz zemlje rojeni velikani, tudi Gigantes: Naev. ap. Prisc.
b) ljudstvo v notranji Afriki: Mel., Plin. (z acc. Atlantas).

2. Atlantia -ae, f Atlantija, star. ime za Etiopijo: Plin.

3. Atlantion -iī, n atlas, prvo vratno vretence, ki nosi celotno breme glave in drugih vratnih vretenc (po Atlantu): Plin.

4. Atlantis -idis, f Atlantida, Atlantski otok, bajni otok v Atlantskem morju nasproti Atlantskega gorovja; po Platonu naj bi se ta otok pogreznil v morje: Plin.; v novejšem času ga imajo za Ameriko ali za del po potresu pogreznjene vzhodne Indije ali za potopljeni otok, katerega ostanki so morda Kapverdski otoki.

5. patronim
a) Atlantiadēs -ae, m (Ἀτλαντιάδης) Atlantid, Atlantov potomec: α) Mercurius, sin Atlantove hčere Plejade Maje: O., M. (z acc. Atlantiadem). β) Hermaphroditus, Merkurjev in Venerin sin: O.
b) Atlantias -adis, f (Ἀτλαντιάς) Atlantida, Atlantova hči: sorores Sil. Plejade.
c) Atlantis -idis in -idos, acc. -idem in -ida, f (Ἀτλαντίς) Atlantida, Atlantova hči; v sg. α) Electra, ena izmed Plejad: nymphe, Electra O. β) Calypso: Tib.; v pl. Atlantidēs -um, f Atlantide, Plejade in Hijade kot ozvezdje: V., Col., Hyg., Vitr.
č) Atlantius -iī, m Atlantij, Atlantov potomec: Hyg.

atque, pred soglasniki ac, kopulativni veznik (iz ad in que = „in k temu“, zato tudi v rok. pogosto adque; ac pred soglasniki je nastal po sinkopi samoglasnika e [atque, *atc, *acc, ac] in stoji v klas. dobi pred soglasniki, razen pred c, g, q in h, atque pa pred samoglasniki, redkeje tudi pred soglasniki).

I. veže posamezne besede:

1. in k temu, in pa, pa še, in tudi, in celo, in: Ecquid habet is homo aceti in pectore? Atque acidissimum Pl., Fugin' hinc? Ego vero, ac lubens Ter., alii intra moenia atque in sinu urbis sunt hostes S., populus atque universa multitudo, dicto atque facto, res nova atque inaudita, merito atque optimo iure, subito atque improviso, orat atque obsecrat, data atque donata, negotium dare atque imperare Ci.; od tod pogosteje emfatično ponovi isto besedo ali isti pojem v zvezi s kazalnimi zaimki hic, is, idem: in to (še), in zlasti še, in posebno (celo) še: vestros portus atque eos portus, qui... Ci., magna dis immortalibus habenda est gratia atque huic ipsi Iovi Statori Ci., duabus missis subsidio cohortibus a Caesare, atque his primis legionum duarum C., fratre meo atque eodem propinquo suo interfecto S. ki je celo še obenem... Iste stopnjevalne moči sta tudi zvezi atque adeo in celo, ali marveč (temveč), atque etiam in celo še, ali celo še: hoc consilio atque adeo hac amentia impulsi Ci., si prodierit atque adeo cum prodierit Ci., id iam populare atque etiam plausibile factum Ci., toda etiam atque etiam = zopet in zopet, vedno znova, neprestano: vos etiam atque etiam imploro Ci., etiam atque etiam considera Ci. Pogosto je stopnjevalna moč tega veznika neopazna, čeprav prisotna: spargere ac disseminare Ci., res aperta atque manifesta Ci., Albani tumuli atque luci Ci., genus hominum liberum atque solutum S.; od tod atque (ac) včasih = et... et, ut... ita, aeque ac: hodie sero ac nequiquam voles Ter., copiam sententiarum atque verborum perspexistis Ci., nobiles atque ignobiles S. Včasih atque (ac) veže dva pojma v ἕν διὰ δυοῖν: isto animo atque virtute Ci. s tem krepostnim duhom (mišljenjem), s to krepostnostjo, fama atque invidia S. mrzko zavisten glas, clamore atque assensu L. s hrumečo pohvalo, hrupno pritrjujoč.

2. occ. poudarja naspr. med negativno in pozitivno mislijo
a) če se negativno izražena misel nadaljuje pozitivno; takrat je atque (ac) skoraj = ampak: ut nemo genus universum complecteretur atque ut alius aliam sibi partem seponeret Ci., impetum hostes ferre non potuerunt ac terga verterunt C., resistere ausi non sunt atque demigraverunt N.; večkrat je podkrepljen še s potius = marveč: qui numquam sententias de manibus iudicum extorsimus ac potius accepimus Ci., non ita est, Quinte, ac potius ignoratio iuris litigosa est quam... Ci. ampak prej je...; ac potius = ali bolje rečeno; popravlja prejšnji pozitivni izraz: ego omni officio ac potius pietate erga te ceteris satis facio omnibus Ci.
b) popravlja ali pojasnjuje prejšnjo misel, kadar se pozitivno izražena misel zasuče še negativno; ac non (pri Plin. nav. atque non) = in ne (marveč): decipiam ac non veniam Ter., perparvam controversiam dicis ac non eam, quae dirimit omnia Ci., Tarentini destituti ac non qui ipsi destituissent, increpare Palaepolitanos L., ceu id certum esset atque non fabulosum Plin.; pogosto v pogojnih stavkih: si hoc dissuadere est ac non disturbare Ci., quasi nunc id agatur, quis occiderit, ac non hoc quaeratur Ci.; ac non je lahko podkrepljen s potius: quam ob rem enim scriba deducat ac non potius mulio, qui advexerit Ci.

3. pri primerjanju dveh pojmov je atque (ac) sprva tudi samo = in, potem = kakor, ko, in to
a) za besedami, ki označujejo enakost ali različnost, npr. aequus, aeque, par, id, idem, item, iuxta, perinde, proinde, proxime, similis, similiter, dissimilis, alius, aliter, aliorsum, contra, contrarius, secus idr.: aequo mendicus atque ille opulentissimus censetur censu... mortuus Pl. berač in oni bogatin = berač kakor oni bogatin, aequam partem decumarum tu tibi sumpsisti ac populo Romano misisti Ci. enak del... si sebi vzel in rim. narodu poslal = sebi si vzel enak del..., kakor si ga poslal... = sebi si vzel toliko..., kolikor si poslal..., aeque me atque illam restituendam putabatis Ci., aliter ac sperarat N., longe alia ratione atque veneram Ci., non dixi secus ac sentiebam Ci., unum et idem videtur esse atque id Ci., pro eo ac debeo Ci. po tem, kakor moram, po svoji dolžnosti; redkeje za determinativnimi zaimki: honos tali voluntate paucis est delatus ac mihi Ci. (pravilno: quali), cum totidem navibus atque erat profectus N. Včasih se pogreša primerjalna beseda (aeque idr.), a se lahko dostavi v mislih: quem esse amicum ratus sum, atque ipsus sum mihi Pl., digne ac mereor commendatus C. ap. Ci. Ta veznik pogosto uvaja stavke za zgoraj navedenimi besedami: suos casus aliter ferunt, atque ut auctores aliis ipsi fuerunt Ci., aliter, atque ut dixerat, decrevit Ci., similiter facis, ac si me roges Ci.; ac (atque) si brez predhodne primerjalne besede: Paul. (Dig.). Posebno perinde (proinde) ac si prav tako kakor da bi (gl. perinde in proinde).
b) pesn. za komp. = quam: amicior mihi nullus vivit atque is est Pl., haud minus ac iussi faciunt V., artius atque hedera procera adstringitur ilex H.
c) s simul v zvezi simulac, simulatque v tem istem času ko = brž ko (gl. simul); redkeje v tem pomenu stoji principio atque (ac): principio atque animus ephebis aetate exiit Pl. ali statim atque (ac): Icti.

II. kadar veže stavke, atque (ac) stopnjujoč vodi k novi, posebni, tehtnejši misli,

1. in pa, pa še, in tudi, in celo, in posebno, in tako, in prav tako: Antiquam adeo tuam venustatem obtines. Ac tu... morem antiquum Pl. in ti pa..., eos armis subegimus atque in dicionem nostram redegimus Ci., Africanus indigens mei? Minime hercle. Ac ne ego quidem illius Ci. in prav tako tudi jaz ne..., pontem faciundum curat atque ita exercitum traducit C., atque hic tantus vir tantisque bellis districtus nonnihil temporis tribuit litteris N.; od tod tudi v odgovorih, da se pritrdi kakemu vprašanju ali kaki trditvi: Tun' vidisti? Atque his quidem oculis Pl. da, pa še... (in to...), sed videone ego Pamphilium...? Atque is est Pl. seveda, on je, egon' formidolosus? nemo est hominum, qui vivat, minus. Atque ita opus est Ter. prav, tako je tudi treba, quo si civitas careat... id estne numerandum in bonis? Ac maximis quidem Ci. da, pa še...; dodaja nove, nič manj tehtne dokaze za resničnost kake trditve: atque, si natura confirmatura ius non erit, virtutes omnes tollentur Ci.

2. potrjuje prejšnjo misel = in (za)res, in v resnici: Romani metuebant, ne Phyrrus urbem oppugnaret, atque processit ille usque ad Praeneste L.

3. uvaja nasprotujočo misel = in vendar, in navzlic temu, in pri vsem tem: mihi hercle non fit verisimile; atque ipsis commentum placet Ter., in primis magno usui est memoria rerum gestarum... Atque ego credo fore qui... labori meo nomen inertiae inponant S.

4. v začetku period pogosto le nadaljuje misel ali dodaja nove misli v pripovedovanju = no, in to, in tako, zdaj pa, tedaj: neque prius finis iugulandi fuit quam Sulla omnīs suos divitiis explevit. Atque ego haec non in M. Tullio neque his temporibus vereor: sed... S., atque id primum in poëtis cerni licet Ci., ac si sublato illo depelli a vobis omne periculum iudicarem Ci. ko bi tedaj trdil, omen pertinuisse visum ad... captae deinde urbis Romanae... cladem. Atque ille dies caede hostium ac direptione urbis opulentissimae est consumptus L., artus in litore ponunt. Ac primum silici scintillam excudit Achates V., completur caede quantum inter castra murosque vacui fuit. Ac rursus nova laborum facies, ardua urbis moenia... T.; tako tudi v vrivku: vulgo credere Poenino (atque inde nomen ei iugo Alpium inditum) transgressum L.; ob koncu govora povzema posameznosti = in tako, tedaj, in zato: atque in primis duabus dicendi partibus, qualis esset, summatim... descripsimus Ci., impedior, quo minus exponam, quam multa P. Sestius... senserit, ad me detulerit, quanto ante providerit. Atque ego de Antonio nihil dico praeter unum Ci. in zato.

5. uvaja
a) želje: atque utinam (o) da bi vendar: Ci., L. idr., Atque utinam velles! O., atque utinam ex vobis unus vestrique fuissem... custos gregis...! V.
b) primere: atque ut prav tako kakor, in kakor: Pl., Ci.; ac velut(i) in kakor: cernas ex urbe ruentes. Ac velut formicae it nigrum campis agmen V., ac veluti stet volucris dies H.

6. stoji pri prehodu od splošnega k posebnemu in obratno = in, pa, tudi, tedaj, (na)dalje, potem: numquam Agesilaus destitit... patriam iuvare... Atque in hoc illud in primis fuit admirabile... N., multae sunt artes eximiae huius administrae comitesque (bellandi) virtutis. Ac primum quantā innocentiā debent esse imperatores! Ci. predvsem pa..., atque haec quidem hactenus: videamus nunc... Ci.

7.
a) navaja namišljen ugovor = pa: atque aliquis dicat, nihil promoveris Ter. pa bi utegnil kdo reči, atque ego illi praeceptori... credidi non ea sola docenda esse Q.
b) z zanikanimi izrazi prestreza zavzetje ali ugovor = pa sicer: ac ne quis forte miretur Ci., ac ne forte roges, quo me duce... tuter H.

8. spaja dobi, ki se tako rekoč dotikata druga druge = in tako, in zdaj: atque atque accedit muros Romana iuventus Enn. fr. in tako, in tako, quo imus unā; ad prandium? Atque illi tacent Pl. in zdaj, summa omnium exspectatio, quidnam sententiae ferrent leves... iudices: atque illi omnes sine ulla dubitatione condemnant Ci., hic Quinctium... incautum hastā transfigit: atque ille praeceps cum armis procīdit ante proram L., si brachia forte remisit, atque illum in praeceps prono rapit alveus amni V.; pesn. označuje nastop nepričakovanega dogodka: huc caper deeraverat, atque ecce Daphnin aspicio V. in glej; podobno atque eccum, atque eccam (gl. ecce) in glej ga (jo), tu je (kadar zagledamo koga, ki smo ga pričakovali ali si ga želeli): Ter.

III. v posebnih zvezah:

1. alius atque alius zdaj ta, zdaj oni, različni (pl.): dilatis alia atque alia de causa comitiis L.

2. atque omnia, atque omnes (kadar se kaka trditev posplošuje) in tako sploh vse, vsi: atque haec omnia verbo continentur Ci., commoda civium divellere atque omnes aequitate eādem continere Ci. in tako marveč vse...

3. v zvezi z drugimi vezniki; z et: non minis et vi ac metu Ci. = in; s que: submoverique atque in castra redigi L. ali: conponens manibusque manus atque oribus ora V. = τε καί i — i, ne le — ampak tudi; z nec (neque): T., Suet., nec clavis nec canis atque calix Mart. = in.

4. pesn. pri naštevanju se veznik ponavlja = i — i, (—i): atque deos atque astra V., atque Ephyre atque Opis et Asia Deiopea V., haec atque illa dies atque alia atque alia Cat.

Attalus -ī, m (Ἄτταλος) Atal,

1. Makedonci
a) vojskovodja kralja Filipa II., stric Kleopatre, ki je bila Filipova žena in mačeha Aleksandra Vel., kateremu je bil Atal sovražnik in zato l.336 umorjen na njegovo povelje: Cu., Iust.
b) vodja mak. falang v času Aleksandra Vel.: Cu.
c) vojskovodja Aleksandra Vel.; bil je obtožen, da se je udeležil Filotove zarote, in nato oproščen obtožbe: Iust.

2. pergamski kralji
a) Att. I. Atal I. (l.241 do 197), zaveznik Rimljanov zoper Antioha III., ustanovitelj pergamske knjižnice: Varr., L.
b) Att. II. Philadelphus (Φιλάδελφος Bratoljub) Atal II. Filadelfus, mlajši sin Atala I.; po smrti brata Evmena je od l.159 do l.138 vladal kot varuh bebastega Atala III.: Ci., L., Plin.
c) Att. III. Philometor (Φιλομήτωρ Materoljub) Atal III. Filometor, čeprav bebast, je baje izumil umetnost pretkavanja oblačil z zlatom, bil je zelo bogat in željan blišča; ko je l.133 umrl, je v oporoki zapustil svoje kraljestvo in bogastvo Rimljanom: Ci., L. epit., H. idr. — Od tod adj. Attalicus 3 (Ἀτταλικός) Atalov, atalski: agri Ci. na Heronezu, urbes H. pergamska, reges Vitr. pergamski, vestis Plin., vestes Pr. ali aulaea Pr., Sil. ali torus, tori Pr. ali peripetasmata Ci. = subst. Attalica -ōrum, n Plin. atalska oblačila, pretkana z zlatom, oz. take blazine, preproge; hereditas Varr. fr., condiciones H. atalske (= najsijajnejše) ponudbe = Atalovo bogastvo, divitiae Tert.; Attalis -idis, f (Ἀτταλίς, sc. φυλή) Atalska soseska v Atenah, ki se je tako imenovala na čast Atalu II.: L.

3. gr. stoik, učitelj Seneke ml.: Sen. rh.

Attus -ī, m (atta1) At(us), rim. predimek (praenomen), npr. Attus Clausus (= Appius Claudius): T., Attus Clausus, cui postea Appio Claudio fuit Romae nomen L. (tudi Attius Clausus). Poseb. znan je še Attus Navius At Navij, avgur v času starejšega Tarkvinija: Ci., L., Fl.

Aufidius 3 Avfidij(ev), ime rim. plebejskega rodu. Poseb.

1. Cn. Aufidius Gnej Avfidij, tr. pl. l. 114, pretor l. 108, napisal je rim. zgodovino v gr. jeziku; v starosti je oslepel, vendar še deloval kot politik in znanstvenik: Ci., Plin.

2. njegov posinovljenec Cn. Auf. Orestes Aurelianus Gnej Avfidij Orest Avrelijan, konz. l. 71: Ci.

3. M. Auf. Lurco (= Požrešnik) Mark Avfidij Lurkon, kot tr. pl. l. 61 je sprožil zakon de ambitu, ki pa ni obveljal; začel je kot prvi pitati pave, s čimer si je prislužil mnogo denarja: Ci. ep., Varr., Plin.; najbrž tega istega Avf. omenjajo H. (Sat. II, 4, 24: Aufidius forti miscebat mella Falerno) kot požrešnika, Ci. (Pro Flacco 4, 10: iratus Flacco dixit M. Lurco) kot pričo v Flakovi pravdi, Suet. (Calig. 23) kot Livijinega deda.

4. T. Auf. Tit Avfidij, rim. govornik srednje mere: Ci.

5. Sex. Auf. Sekst Avfidij, rim. vitez: Ci. ep.

6. Auf. Luscus Avfidij Lusk, najvišji oblastnik (pretor) v Fundih, prej pisec, zelo nečimrn človek: Fundos Aufidio Lusco praetore libenter linquimus, insani ridentes praemia scribae H. (Fundi so bili v Horacijevem času municipij s polnim rim. državljanstvom ter so si zato sami volili svoje oblastnike).

7. Auf. Bassus Avfidij Bas, zgodovinopisec v Avgustovem in Tiberijevem času, napisal je zgodovino rim. državljanskih vojn in zgodovino rim. vojn v Germaniji (to je nadaljeval Plinij st.) Sen. rh., Sen. ph., Plin., Plin. iun., Q., T. — Od tod adj. Aufidiānus 3 Avfidijev (= Seksta Avfidija): nomen Ci. ep.

Aurēlius 3 (prim. aurōra) Avrelij(ev), ime rim. plebejskega rodu. Poseb.

1. C. Aurelius Cotta Gaj Avrelij Kota, konz. l. 252 in 248, znameniti poveljnik na Siciliji v prvi punski vojni: Val. Max.

2. M. Aurelius Cotta Mark Avrelij Kota; opravljal je več oblastniških služb v času druge punske vojne in bil poslanec pri mak. kralju Filipu III.; umrl je l. 201: L.

3. C. Aurelius Cotta, konz. l. 200; vodil je rim. vojsko zoper gornjeitalske Galce, ki jih je Hamilkar naščuval k vojni zoper Rimljane; ni si priboril posebne slave, ker je sovražnike že pred njegovim prihodom porazil pretor Furij: L.

4. L. Aurelius Cotta Lucij Avrelij Kota, tr. pl. l. 154, konz. l. 144, znani lakomnež (in ves zadolžen), kateremu je bil hud nasprotnik Scipion Emilijan: Ci., Val. Max.

5. L. Aurelius Cotta, tr. pl. l. 95, govornik, ki ga je Ciceron grajal zaradi grobega jezika, ki se je nagibal k starinskosti Ci.

6. C. Aurelius Cotta, roj. okoli l. 124, prijatelj ljudskega tribuna Livija Druza, po čigar usmrtitvi l. 91 je odšel v pregnanstvo in se vrnil l. 82. Kot konz. l. 75 je predlagal, naj se odpravi Sulov zakon, ki je bivšim ljudskim tribunom prepovedoval prevzemati druga oblastništva. Umrl je nenadno l. 74 kot prokonz. v Galiji. Ciceron hvali njegovo zgovornost in ga navaja kot govornika v svojih knjigah De oratore, kot akademika pa v 3. knjigi De natura deorum: Ci.

7. prejšnjega brat M. Aurelius Cotta je l. 74 poveljeval pod Lukulom v vojni zoper Mitridata, a je bil na morju in na kopnem pri Halkedonu premagan. Potem ko se je vrnil v Rim, je tožil svojega kvestorja Opija zaradi podkupovanja, Ciceron pa ga je zagovarjal; pozneje je bil Avrelij sam obsojen zaradi izsiljevanja v Bitiniji: Val. Max.

8. obeh prejšnjih brat L. Aurelius Cotta; kot pretor l. 70 je sprožil zakon, da smejo poleg senatorjev tudi vitezi in tribuni aerarii biti sodniki v civilnih in zaglavnih pravdah; l. 66 je tožil za prihodnje leto izvoljena konzula de ambitu, zaradi česar sta bila odstavljena, sam pa je dosegel l. 65 konzulstvo, l. 64 pa cenzorstvo. Bil je Ciceronov prijatelj, pozneje Cezarjev privrženec; svoja zadnja leta je preživel v samoti: Ci., S., Suet.

9. M. Aurelius Scaurus Mark Avrelij Skaver, l. 105 premagan in ujet od Cimbrov v Galiji, potem usmrčen, ker je pred njihovim kraljem Bojorigom slavil nepremagljivost Rimljanov; Ciceron ga hvali kot govornika: Ci., Vell., T.

10. M. Aurelius Cotta Messalinus Mark Avrelij Kota Mesalin, sin slavnega govornika Mesale; Avrelijev rod ga je posinovil in sprejel v rod njegove matere; bil je Ovidijev prijatelj in Tiberijev privrženec ter je živel zelo razkošno in razuzdano, zaradi česar je obubožal: T.; enemu njegovih sinov je ces. Neron odmeril letni dohodek: T. — Kot adj.: via Aurelia Avrelijeva cesta, imenovana po graditelju (nekem sicer neznanem Avreliju) je držala od Janikulskih vrat (porta Ianiculensis) do Pize, pozneje do Arelate: Ci., lex Aurelia
a) iudicaria Avrelijev (pod 8. omenjenega pretorja L. Avrelija) zakon o sodstvu: Ci.
b) de ambitu (zakon neznanega predlagatelja): Ci. ep., Forum Aurelium Avrelijev trg, etrursko mestece ob Avrelijevi cesti nedaleč od starega tarkvinskega mesta (Tarquinii): Ci., Aurelium tribunal na rim. forumu: Ci.

Aventīnus¹ -ī, m (najbrž, kakor trdi že Varr., iz Avēns -entis, torej = Aventski) Aventin, eden sedmerih rim. gričev jugozahodno od Palatina in Celija, tudi mestni del ob njem, naseljen v času Anka Marcija: Sil., Serv. Soobl. Aventīnum -ī, n Aventin: L. Pogosto se dobi v odvisnih sklonih, iz katerih pa ni mogoče spoznati, ali je nom. Aventinus ali Aventinum): Varr., Ci., S., L. idr.; kot adj. Aventīnus 3 aventinski (Aventinski): collis Av. V. ali mons Av. Ci. idr. ali pesn. Av. iugum, Av. arx O. Aventinski grič (hrib); Av. humus, silva O., Av. Remus Pr., Diana Pr. (ker je imela na Aventinu sloveče svetišče), cerva Stat., recessus Ci. — Od tod adj. Aventīnēnsis -e aventinski: Diana Val. Max., Fest.

Babilus -i, m Babil, zvezdoslovec v Neronovem času: Suet.

Baebius 3 Bebij(ev), ime (nomen) rim. plebejskega rodu. Poseb.

1. L. Baebius Dives Lucij Bebij Bogati, pretor l. 189: L.

2. Cn. Baebius Tamphilus Gnej Bebij Tamfil, tr. pl. l. 204, pretor l.199, konz. l.186, in njegov brat M. Baebius Tamphilus Mark Bebij Tamfil, pretor l. 192, konz. l. 181: L., Val. Max.

3. C. Baebius Sulca Gaj Bebij Sulka, tr. pl. l. 111, podkupil ga je Jugurta: S.

4. Baebius Massa Bebij Masa, sloviti ovaduh v Domicijanovem času: T., Plin. iun. Kot adj.: lex Baebia (de praetoribus creandis) L. (= Marka Bebija) zakon.

Bavius -iī, m Bavij, pesmarček v Vergilijevem času: V., Hier.

Bērōsus -ī, m (Βηρωσός) Beroz, babilonski zvezdoslovec v času Ptolemeja Filadelfa: Vitr., Sen. ph., Plin., Tert.

Boculus -ī, m Bokul, sloviti voznik četverovprege v Ciceronovem času: Ci., Asc.

breviculus 3 (demin. brevis) malce kratek, precej kratek, nekam majhen, precej majhen, majcen: Fr., homo Pl., grabatulus Ap.; pren. (o času): tempus Ap.

Bruttēdius (Bruttīdius) -iī, m: B. Niger Brutedij (Brutidij) Niger, rim. zgodovinopisec in retor v Tiberijevem času; pisal je o Ciceronovi smrti (spis se ni ohranil): Sen. rh., Iuv., T.

Būcar -aris, m Bukar, afr. ime, poseb.

1. mavretanski kralj v času druge punske vojne: L.

2. poveljnik kralja Sifaka: L. — Soobl. Boccar -aris, m Bokar, apel. = Afričan: Iuv.

Cadmus -ī, m (Κάδμος = vzhodnik, iz hebr. kadema = jutrova dežela) Kadem,

1. samogovoreče ime fen. priseljencev v Beotiji; poseb. Kadem, mitološki sin fen. kralja Agenorja, ki je med iskanjem svoje sestre Evrope prišel v Beotijo in tam ust. Kadmejo; s seboj je prinesel fen. črkopis, iznašel topljenje rude in se nazadnje spremenil v kačo: Ci., H., O. idr.; Cadmi soror O. = Evropa kot del sveta, Cadmi nigellae filiae ali Cadmi filiolae atricolores Aus. (o Kadmovih črkah). Od tod adj.
a) Cadmēus 3 (Καδμεῖος) Kadmov, kademski: Thebae Pr. ker jih je ust. Kadem, mater (= Agaue Agava, Kadmova hči) Tib., Sen. tr., cistae Sen. tr. bakhovski (ker je Bakh Semelin sin, torej Kadmov vnuk); pesn. = α) tebanski: Dirce Lucan., iuventus Stat. β) feniški (ker je bil Kadem Feničan): Tyros Pr.; od tod γ) kartažanski: genus, manus, stirps Sil. Subst. Cadmēa -ae, f (sc. arx) Kadmeja, trdnjava v Tebah, ki jo je dal zgraditi Kadem: N.
b) Cadmēius 3 (Καδμήϊος) Kadmov, kademski: Ino Sen. tr., genetrix (= Agaue) Stat., heros (= Tebanec Polynices) Stat., seges Val. Fl. zmajevi zobje, ki jih je posejal Kadem.
c) pesn. Cadmēis -idis ali -idos, acc. -ida, f (Καδμηΐς) kademska, Kadmova, tebanska: arx, domus, matres O.; subst. Kadmovka, Kadmova hči = Semele ali Ino O. = Agaue Ps.-V. (Cul.) = Agaue, Ino in Autonoe Sen. tr. — Subst. Cadmogena -ae, f (Cadmus in genere = gīgnere) Kadmova rojenka (hči): Semela Acc. fr.

2. Kadem iz Mileta, logograf in eden prvih gr. prozaikov (malo pred perz. vojnami): Plin.

3. kruti rabelj v Horacijevem času: cives tradere Cadmo H.

4. karsko gorovje: Plin.

Caelius 3 Celij(ev)

I. ime rim. plebejskega rodu z rodbinama Kaldov in Rufov. Poseb.

1. L. Caelius Antipater Lucij Celij Antipater, sloviti analist (v 7 knjigah z naslovom Annales je opisal drugo punsko vojno), govornik in pravoznanec v času Grakhov, poglavitni Livijev vir za Hanibalovo vojno: Ci., L., Val. Max.

2. C. Cael. Caldus Gaj Celij Kald; po zaslugi svoje delavnosti in zgovornosti se je povzpel do najvišjih častnih služb; kot tr. pl. je l. 107 sprožil zakon, po katerem naj bi se na sodiščih pismeno glasovalo tudi pri postopkih o veleizdaji; konz. l. 94: Ci.

3. M. Cael. Rufus Mark Celij Ruf, roj. l. 82, državnik in govornik, ki se je po volji Cicerona in Marka Krasa izobraževal v znanostih in umetnostih, zlasti pa v govorništvu. Bil je zvest prijatelj Ciceronu, ki ga je l. 56 zagovarjal v govoru pro Caelio; pozneje je bil kot tr. pl. Cezarjev privrženec. Usmrtili so ga l. 48 v Turijih: Ci., C. idr.

— II. Caelius Aurelianus Celij Avrelijan, rim. zdravnik v 5. st. po Kr. iz Sike (Sicca) v Numidiji; napisal je Acutarum passionum libri III in Chronicarum passionum libri V; poleg teh spisov so ohranjeni še večji fragmenti drugih del. — Od tod adj. Caeliānus 3 Celijev: Caelianum illud Ci. ep. tisti Celijev izrek, Caelianae orationes (govori Marka Celija Rufa) T.; subst. Caeliāna -ōrum, n Celijevi (= Lucija Celija Antipatra) spisi: Ci. ep.

Caesōnius 3 Cezonij(ev), ime rim. rodu. Poseb.

1. M. Caesonius Mark Cezonij; bil je edil skupaj s Ciceronom: Ci.

2. Caes. Paetus Cezonij Pet, konz. v Neronovem času: T.

3. Caesonia Cezonija, Kaligulova žena: Plin., Pers., Iuv., Suet. — Od tod adj. Caesōniānus 3 Cezonijev = ki izvira od kakega Cezonija: praeceptum Col.