Franja

acētābulum (acītābulum) -ī, n (acētum)

1. posodica za kis: Isid.; potem posodica za tekočine sploh in posodica na splošno; npr. posodica za omako: Q., Ulp. (Dig.); pokrov nad kako jedjo: Petr.; rokohitrska kupica: Sen. ph.; tudi neko glasbilo: Cass.; poseb. kot mera za suhe snovi in tekočine = ¹/₄ hemine, po teži štiri atiške drahme: Ca., Cels., Plin.

2. pren. (zaradi podobnosti)
a) žabica kolka: Plin.
b) sesalka na lovkah mnogonožcev: Plin.
c) sesalna bradavica na rastlinskih korenikah: Plin.
č) popkovje smokve: Plin.

Achaeus 3 (Ἀχαιός) ahajski: fines Lucr., sploh grški: oppida Stat.; v gr. obl. Achāïus 3 ahajski = grški: Achāïa castra V. Od tod subst. Achaeī -ōrum, m Ahajci, starejšim peloponeškim preb. pripadajoče ljudstvo: L.; apel. (po Hom.) = Grki sploh: Plin., Iuv. Ahajce je pognalo dor. preseljevanje v Malo Azijo, deloma na severno peloponeško obalo, ki se zato imenuje Achāia -ae, f, sc. terra (Ἀχαΐα) Ahaja: O., Pr., Plin. Od osvojitve Korinta (l. 146) je Achaia rim. provinca do Tesalije na severu: Ci., Plin. — Od tod

1. subst. Achaeī -ōrum, m Ahajci = preb. te pokrajine: Ci., tudi = gr. prebivalci ob črnem morju: O., Mel., Plin., in ahajski pračarji: fundae Samaeos cohibuerunt, ... adeo ut precarentur ex muris Achaeos L. — Achaeōrum portus Ahajska luka (ob črnem morju): L., Plin.; neka druga luka v Troadi: Mel., Plin.; Achaeōrum statio Ahajska vas, kraj v Trakiji ob Helespontu: Plin.; Achāïas -adis, f (Ἀχαϊάς sc. γυνή) Ahajka, ahajska ali gr. žen(sk)a: O.; Achāïs -idis in -idos, acc. pl. -idas, f (Ἀχαΐς sc. γυνή ali γῆ) Ahajka, ahajska žen(sk)a ali (pesn.) Ahaja, Grčija, ahajska ali grška dežela: O.

2. adj. Achāïcus 3 (Ἀχαϊκός) ahajski, grški: Ci., homines Ci. v Grčijo potujoči ljudje; Achāïus 3, pesn. = Achāïcus, ahajski, grški: V., O., Sil.; Achīvus 3 ahajski, grški: turba, tellus, castra O.; subst. m. pl. Achīvī -ōrum (pesn. gen. Achīvôm: Poeta ap. Ci., V. in Achīvûm: Val. Fl., Stat.) Ahajci, Grki pred Trojo: Ci. idr.; preg.: quidquid delirant reges, plectuntur Achivi H. = za nespametnost kraljev se pokori ljudstvo.

Acherōn -ontis, acc. -onta in -ontem, m (Ἀχέρων) Aheront,

1. epirska reka (Gurla), ki teče skozi Aheruzijsko močvirje in se izliva v Jonsko morje: L., Plin.

2. brutijska reka (Macone, po drugih Lesse): Plin., Iust. Soobl. Acheros: L.

3. reka in močvirje v Bitiniji: Val. Fl.

4. mitična podzemeljska reka (po Acheron 1.), čez katero so morale sence umrlih: qui fluere apud inferos dicuntur, Acheron, Cocytus, Styx, Phlegeton Ci., via Tartarei quae fert Acherontis ad undas V., strepitus Acherontis avari V.; met. podzemlje: perrupit Acheronta Herculeus labor H., fugere Acheronta H., Acheronta movebo V. podzemeljske sile (oblasti). Od tod adj. Acherontēus 3 (Ἀχερόντειος) aherontski: Cl.; Acherontius 3 aherontski Serv.; Acheronticus 3 aherontski: Prud., Arn. — Star. lat. obl. za podzemeljski Aheront je Acherūns -untis, acc. -untem in (pri Lucr.) -unta, m (kot podzemlje tudi, toda redko, f) Aherunt (kot reka in podzemlje): nulla adaeque est Acheruns Pl., abire ad Acheruntem sine viatico Pl., ab Acherunte redimere N. iz podzemlja rešiti, ex Acherunte excitare Ci.; sicer se sklada (v pomenu "podzemlje") tudi kakor mestna imena: advenio Acherunte Enn. ap. Ci., praemittere aliquem Acheruntem prius Pl., quoniam Acheruntest (= Acherunte est) mortuorum Pl., quaecumque Acherunte profundo prodita sunt esse Lucr.; loc.: Acheruntī v podzemlju: Enn. fr., Pl., Ci., N., Lucr.; pren.: Acheruntis ostium Pl. vhod v podzemlje, "peklenska vrata" = smrdljiv kraj; prim.: ex ostio altae Acheruntis Poeta ap. Ci., Acheruntis pabulum Pl. za pekel goden človek (o nekem izprijencu), Acheruns ulmorum Pl. peklensko žrelo za šibe, šalj. o sužnju, ki se ga pogosto šiba. Od tod

1. adj. Acherunticus 3 aheruntski, podzemeljski: regiones Pl., senex Pl. goden za Aherunt (smrt); Acherūsius, star. Acherūnsius 3 (Ἀχερούσιος)
a) Aheruntov, aheruntski: Acherusia aqua L.
b) podzemeljski: Acherunsia templa Orci ... Enn. ap. Varr. et ap. Lucr., vita Lucr. žalostno, bridko.

2. subst. Acheruntīnī (Acherontīnī) -ōrum, m Aherontovci, mestna občina v Brutiju, blizu reke Aheronta: Plin.

Opomba: V jambskem in trohejskem ritmu je prvi zlog besede Acheruns pri starejših pesnikih (poseb. pri Pl.) večinoma dolg, v epskih pesmih kratek.

Achillēs, gen. -is, tudi Achillī in (pesn.) Achillĕī (iz nom. Achillĕus), dat. -ī, acc. -em in (pesn.) -ēn ali -ea, voc. -ē, abl. -e in (pesn.) -ī, m (Ἀχιλλεύς) Ahil, sin tesalskega kralja Peleja (Peleus) in Nereide Tetide (Thetis), Pirov (Neoptolemov) oče, lepi in najsilnejši gr. junak pred Trojo: Ci., V., H., O. idr.; pren. (apel.) = lep in krepek mladenič: Pl., Val. Max., Gell., alius iam partus Achilles V. Od tod

1. adj. Achillēus 3 (Ἀχίλλειος) Ahilov, ahilski: stirps V., cuspis, manes O., statuae Plin. s kopjem v roki, cothurnus Pr. tragiški vzlet pri (epskem) opevanju Ahilovih dejanj. Od tod geogr.
a) Achillēa (insula) ali Ahilis insula (= Leucē, Λευκή) Ahileja, Ahilov otok ob Boristenovem ustju z mitičnim Ahilovim svetiščem: Mel., Plin.; isti otok imenovan tudi Achillēa humus: O.
b) Achillēa -ae, f Ahileja, otok pri Samu v Egejskem morju: Plin.
c) Achillēus cursus: Plin. = dromos Achillī: Prisc. = δρόμος Ἀχίλλειος Mel. Ahilovo dirkališče (zdaj zaradi naplavin zelo spremenjeni) polotok ob Boristenovem ustju, kjer je baje Ahil priredil dirko: Plin.
č) Achillēum -ēī, n (Ἀχίλλειον) Ahilej, od Mitilenčanov zgrajena trdnjava pri rtu Sigeju v Troadi z Ahilovo gomilo: Plin. Bot.
a) Achillēa -ae, f (sc. herba) in Achillēos -ēī, f (ἡ Ἀχίλλειος sc. βοτάνη) rman, zel, katere moč ustavljanja krvi je baje prvi spoznal Ahil: Plin.
b) Achillēum -ēī, n "ahilovka", vrsta glive: Plin.

2. subst. Achillēis -idos, f Ahileida, nedokončana Stacijeva junaška pesnitev o Ahilu.

3. patronim Achillīdēs -ae, m (Ἀχιλλεΐδης) Ahilov potomec: O.

achlis, acc. -in, f ahlis, zver v severni Evropi, po novejših izsledkih = alcēs: Plin.

aciēs -ēī, redko kontr. aciē (S. fr., Prisc.), star. aciī (Matius ap. Gell.), f (acēre, prim. ācer)

A. v prvotnem pomenu ostrina, rezilo: securium Ci., falcis V., hastae O., gladii Cu., rostri Plin., aciem trahere ali excitare Plin. brusiti, naspr. aciem praestringere ali hebetare Plin. (o)topiti; sinekdoha: stat feri acies V. rezko železo = ostri meč, mera acies ferri Plin. = nucleus ferri Plin. jeklo; pren.: patimur hebescere aciem horum auctoritatis Ci.

B. pren.

I.

1. očesna ostrina, srepost: sese ... ne vultum quidem atque aciem oculorum dicebant ferre potuisse C.

2. bistrost (bistrina) oči, vid: aciem oculorum praestringere Pl. vid jemati, hebes acies oculorum Ci., bonum incolumis acies, misera caecitas Ci., stupet insanis acies fulgoribus H., lumina ... aut videt aut acies nostra videre putat O., oculorum longinqua acies Gell. daljnovidnost; pren. duševna bistrina: ad eam rem habe omnem aciem Pl., ac. animi, ingenii, mentis Ci.

3. met. pogled, oči, pozornost: an tanta sit animi tenuitas, ut fugiat aciem Ci., aciem in omnes partes dimittere O., aciem alicui ad se dirigere Cat., acrem in omnes partes aciem intendere Ci. pozornost obračati, ostro paziti na vse strani; pesn. = migljanje: stellis acies obtusa videtur V.

4. zenica: acies ipsa, quae popula vocatur Ci.

5. sinekdoha oko: sanguineam (podpluto) volvens aciem V., huc geminas nunc flecte acies V., nasus utramque aciem discernit et munit Lact.

II.

1. ("ostrina" vojske, namenjene v boj =) bojna vrsta, bojni red: prima acies C., L., in prima acie versari S. ali primori in acie versari T., prima ac secunda acies C., quarta a. C., duas acies hostem propulsare, tertiam opus perficere iussit C., media acies C. sredina, extrema, novissima L. ali postrema a. S., L. zadnja bojna vrsta, dextra a. L. desno krilo; od tod pren. vrsta sploh: a. columnarum Cod. Th., dentium Amm.

2. sinekdoha bojni red, (v bojni red postavljena) vojska, čete: simplex Auct. b. Alx., duplex C., acie triplici instructa C. bojni red v treh bojnih vrstah, trivrstni bojni red, a. exercitus nostri C., agmina potius quam acies pugnabant L. bojevali so se bolj v pohodni postavi kakor v bojnem redu, concurrunt Tyrrhenae acies V., a. pedestris Cu. pehota, a. equitum ali equestris Vell., quarum (navium) acie constituta N.; pesn.: acies Volcania V. ognjeno morje.

3. met. bitka, boj, bojišče: Pharsalica Ci., equestris Cu., navalis Mel., non proeliis neque acie, sed alio modo bellum gerere S., cadere in acie L., acie L. ali in acie dimicare C., acie confligere, pugnare L., decernere acie N., in acie vincere C., aliquem acie vincere CU., exercitum (copias N.) in aciem producere L., copias in aciem educere L., aciem audere T., aciem complere Cu. bojišče; pren. (o prerekanju): Q., orationis aciem contra conferam Pl. nagovoriti ga hočem, nos iam in aciem dimicationemque veniamus Ci., ad philosophos me revocas, qui in aciem non saepe prodeunt? Ci. ki se ne spuščajo ... v boj.

Acīlius 3 Acilij(ev), ime rim. plebejskega rodu, ki mu pripadajo Aviolae, Balbi in Glabriones. Poseb. znani so:

1. M.' Acilius Glabrio Manij Acilij Glabrion, tr. pl. l. 201, pretor l. 196; kot konz. l. 190 je premagal Antioha in Etolce: Varr., L.; po njem lex Acilia Ci. Acilijev zakon (de repetundis).

2. C. Ac. Glabrio Gaj Acilij Glabrion; okoli l. 156 je napisal zgodovino druge punske vojne v gr. jeziku, delo je polatinil Klavdij Kvadrigarij: Ci., L., Gell.

3. M.' Ac. Glabr. Manij Acilij Glabrion, pretor l. 70, konz. l. 67: Ci.

4. Ac. Glabr. Acilij Glabrion, konz. s Trajanom, usmrčen l. 95 po Kr. na povelje ces. Domicijana, ki ga je sumničil zaradi novotarij: Iuv., Suet. — Od tod adj. Acīliānus 3 Acilijev: annales Ac. L. zgodovina G. Acilija Glabriona = Ac. libri L.

acītābulum -ī, n (v rokopisih) = acētābulum.

Acmonidēs -ae, m (Ἀκμονίδης iz ἄκμων, Akmonid = sin nakovala) Akmonid, samogovoreče ime Kiklopa kovača: O.

acoenōnētus -ī, m (gr. ἀκοινώνητος) ki nerad deli z drugimi, pridevek sebičnega pedagoga: Iuv. (tudi acoenonoētus ἀκοινονόητος = communi carens sensu).

Acoetēs -ae, m (ἀκοίτης Hom. = soprog) Akojt,

1. Evandrov oproda: V.

2. Bakhov strežnik: O., Hyg.

acridium -iī, n (iz δακρύδιον solzica) = diagrydion: Isid.

acrifolius (acrufolius, agrifolius) 3 (acus -eris in folium), tudi aquifolius 3 (acus -ūs in folium) ostrolisten, igličastolisten: aquifolia ilex, arbor Plin. = aquifolia -ae, f (gl. v nadaljevanju). Od tod subst. acrifolium: Tarquitius Priscus ap. Macr. ali agrifolium -iī, n: Plin. Val. = aquifolia -ae, f ali aquifolium -iī, n: Plin., ostrolistni javor, bodika, božje drevesce; od tod adj. acrifolius (acrufolius) 3 iz bodikovine: vectes Ca. in po njem Plin. (pri njem tudi vectes acrufolios in aquifolios v istem pomenu).

Acrisius -iī, m (Ἀκρίσιος) Akrizij, argejski kralj, Abantov (Abās) sin, Danajin oče: V., H., O., Hyg. Od tod:

1. patronim
a) Acrisiōnē -ēs, f (Ἀκρισιώνη) Akriziona, Akrizijeva hči Danaja: V. (Catal.).
b) Acrisiōniades -ae, m (Ἀκρισιωνιάδης) Akrizijev vnuk, Akrizionin sin ( = Perseus): O.

2. adj. Acrisiōnēus 3 (Ἀκρισιώνειος)
a) Akrizijev, sploh argoški, argejski: arces (= Argos) O. argejski grad.
b) Akrizionin = Danajin: amores Col., muri (= Ardea, mesto, ki ga je baje ustanovila Danaja) Sil.

Acroceraunium -iī, n Akrokeravnij, epirsko predgorje: Acr. promunturium Plin.; pl. Acroceraunia -ōrum, n (τὰ Ἀκροκεραύνια) Akrokeravnije, celo visokogorsko sleme ob epirski obali: Plin., tudi = Acroceraunium predgorje Akrokeravnij, Keravensko predgorje, znano po pogostih brodolomih na čereh tamkajšnjega morja (prim. Ceraunia pri ceraunius) qui vidit ... infames scopulos Acroceraunia H.; pren. apel. = čeri, kleči, nevaren kraj: haec tibi sint Syrtes, haec Acroceraunia vita O.

ācror -ōris, m (ācer) = ācritūdō: Fulg., Isid.

acta -ae, f (gr. ἀκτή) morska obala, zlasti privlačna za oko, senčnata, od tod obmorsko letovišče, kopališče: in sola acta V., cum ... in acta cum suis accubuisset N., in acta cum mulierculis iacebat ebrius Ci., in actis esse (ἀκτάζειν) Ci. veselo v svojo zabavo živeti; met. razvajeno, pogosto tudi razkošno življenje v primorju, v obmorskih kopališčih: accusatores ... actas, convivia iactant Ci. — Kot nom. propr. Acta -ae, f ali Actē -ēs, f (Ἀκτή = Primorje) Akta, staro ime Atike: Plin., Attica Ἀκτή et Acta ... dicta est Gell. Od tod adj. Actaeus 3 (Ἀκταῖος) atiški, atenski: arx, arces O., ignes O. ljubezen do Atenke (Oritijije), imbres Stat. meden dež, in Actaeo Aracyntho V. (menda apel. = in actaeo Arac.) v primorskem gorovju Arakintu (prim. Aracynthus); subst. Actaeī -ōrum, m Atičani, Atenci: N.;, Actaea -ae, f Atenka: O.; Actias -adis, f (Ἀκτιάς) Atičanka, Atenka: V.

Actium -iī, n (Ἀκτιον, demin. ἀκτή) Akcij, Aktij,

1. rt v Akarnaniji ob vhodu v Ambrakijski zaliv z Apolonovim svetiščem; v pomorski bitki l. 31 je tam Avgust premagal Antonija in Kleopatro ter sezidal v spomin te zmage istoimensko mesto: Ci. ep., L., Mel., Plin., Suet. Od tod adj. Actius 3 (Ἀκτιος) akcijski, pri Akciju: Apollo, litora V., bella V. bitka pri Akciju, pugna H., Phoebus, rostra Pr. Actiacus 3 (Ἀκτιακός) = Actius: Apollo O., frondes O. Apolonu posvečene lovorove veje, legiones T. ki so se bojevale pri Akciju, triumphus Suet. po pomorski bitki pri Akciju. Actias -adis, f (Ἀκτιάς) akcijska: Cleopatra Stat.

2. pristanišče na Korkiri: Ci. ep.

Actōr -oris, m (Ἄκτωρ) Aktor,

1. ime dveh junakov pri: V.

2. Menojtijev (Menoetius Μενοίτιος) oče, Patroklov ded: Hyg.

3. oče Mesenijcev Evrita in Ktejata: Hyg. — Od tod patronim Actoridēs -ae, m (Ἀκτορίδης) Aktorid, Aktorjev potomec Menojtij ali Patrokles: O., Val. Fl.; pl. Actoridae -ārum, m = Evrit in Ktejat: O.

āctōrius 3 (āctor) = actīvus: Tert.