Franja

Phēmonoē -ēs, f (Φημονόη) Femóno(j)a, Apolonova hči in njegova prva svečenica v Delfih: Plin., Isid.; od tod apel. = prerokinja, vidkinja, vedeževalka nasploh: Lucan., Stat.

Philaenī -ōrum in (gr.) Philaenōn, m (Φίλαινοι) brata Filéna, Kartažana, ki sta se iz ljubezni do domovine dala živa pokopati: S., Mel., Val. Max., Philaenorum (Philaenōn) arae (Φιλαίνων βωμοί): S., Mel., Plin. „Oltar(ja) Filenov“, pristanišče na meji med ozemljema Kartagine in Kirene.

Philammōn -ōnis, m (Φιλάμμων) Filámon, sin Apolona in Hione, sloveči pevec: O., Hyg.

Philētās (in Philītās) -ae, m (Φιλήτας, Φιλίτας) Filétas (Filítas), grški elegik s Kosa, Teokritov učitelj in Propercijev vzornik: Q., Pr. — Od tod adj. Philētēus (Philētaeus) 3 Filét(as)ov: Pr.

Philippī -ōrum, m (Φίλιπποι) Filípi, mesto v Makedoniji, znano po Antonijevi in Oktavijanovi zmagi nad Brutom in Kasijem l. 42: L. epit., Vell. — Od tod adj.

1. Philippīus 3 (Φιλίππειος) filípski, pri Filípih: Vell.

2. Philippicus 3 filípski, pri Filípih: campi Plin., Fl.

3. Philippēnsis -e filípski, pri Filípih: bellum Suet., proelium Plin. Brutus Plin. (ki je padel pri Filipih).

Philippopolis -is in -eos, acc. -im in -in, abl. -ī, f (Φιλιππόπολις) Filipópolis (Filipópola, „Fílipovo“)

1. mesto v Trakiji (zdaj Plovdiv): L., T., Plin., Amm.

2. mesto v Palestini: Aur.

Philippus -ī, m (Φίλιππος) Fílip

I. ime makedonskih kraljev

1. Amintov sin, oče Aleksandra Velikega, kralj v letih 360—336: Pl., Ci., N., Iust.; meton. tudi Fílipov (= od Filipa kovani) zlat(nik): Pl., regale nomisma, Philippus H.; metaf. zlat(nik) nasploh: Aus. — Od tod adj.
a) Philippēus 3 (Φιλίππειος) Fílipov: nummus (aureus) Philippeus (gen. pl. vedno Philippēum) Pl., L. Filipov (= od Filipa kovani) zlat(nik) = 20 drahem, sanguis Pr. Kleopatrino sorodstvo s Filipom.
b) Philippicus 3 Fílipov, fílipski: talentum Pl., aurum Plin. iz Filipovih rudnikov, orationes Ci. filípike = Demostenovi govori proti Filipu; subst. Philippicae -ārum, f (sc. orationes) filípike = Demostenovi govori proti Filipu in po njihovem zgledu nastali Ciceronovi govori proti Antoniju: Prisc., Hier.

2. Philippus Arrhidaeus Filip Ar(h)idaj, polbrat Aleksandra Velikega: Iust.

3. Filip III., kralj v letih 220—179: L., Ci., N. —

II. telesni zdravnik Aleksandra Velikega: Cu., Iust. —

III. priimek Marcijevega rodu, npr. L. Mārcius Philippus Lucij Marcij Filip

1. govornik in državnik, konzul l. 91: Ci.

2. Oktavijanov očim: C.

Philoctētēs (Philoctētā) -ae, m (Φιλοκτήτης) Filoktét, znani Heraklov (Herkulov) tovariš, Pojantov sin, udeleženec trojanske vojne na Agamemnonovi strani. Ker ga je na poti v Trojo pičila kača, so ga pustili na Lemnosu in šele v desetem letu vojne pripeljali pred Trojo, kjer je s Heraklovimi puščicami ubil Parisa: Ci., O., V., Q., Pr., Lact., Hyg. — Od tod adj. Philoctēteus 3 Filoktétov: clamor Ci.

Philodēmus -ī, m (Φιλόδημος) Filodém, slavni epikurejski filozof in pesnik, Ciceronov sodobnik: H.

philograecus -ī, m (hibrid. iz φίλος in Graecus) grkofil, grkoljub: sed requirit piscinas, quod vos philograeci vocatis amphibium Varr.

Philopatōr -oris, m (Φιλοπάτωρ „Očetoljub“) Filópator, porogljivo sramotilni vzdevek Ptolemaja IV., morilca očeta in matere: Plin., Iust., Arn.

Philus -ī, m (Φίλος) Fíl(us), priimek Furijevega rodu. Poseb. L. Fūrius Philus, Lucij Furij Fil, Lelijev in Scipionov prijatelj: Ci. — Od tod Philī -ōrum, m možje, kakršen je bil Fíl(us): Ci.

Phīne͡us -eī in -eos, m (Φινεύς) Finêj

1. kralj v Salmidesu v Trakiji; ker je dal oslepiti svoja sinova, so ga bogovi kaznovali s slepoto: V., O.; apel. Phīneī -ōrum, m ljudje kakor Finêj = slepci: Mart. — Od tod adj. Phīnēius 3 (Φινήϊος) Finêjev: domus V., guttura O., dapes Ap., tecta Val. Fl. = Phīnēus 3 (Φίνειος): Phīnēā manu O., aves, mensae Sen. tr.; patron. Phīnīdēs -ae, m (Φινείδης) Finíd (Fineíd), Finejev potomec (sin): O.

2. Kefejev brat, Andromedin snubec, ki ga je Perzej z Meduzino glavo spremenil v kamen: O.

Phlegra -ae, f (Φλέγρα = φλεγυρά goreča) Flégra, pokrajina v Makedoniji, pozneje Pallene: Plin., Sen. tr. — Od tod adj. Phlegraeus 3 (Φλεγραῖος goreč, vulkanski)

1. goreč, ogenj bruhajoč, vulkanski: vertex (Vesuvi) Sil., campi Plin. ravan med Puteoli in Neapljem, bogata z žveplom (zdaj Solfatara).

2. flégrski (flegrájski), iz Flégre, v ali pri Flégri: campi O. prizorišče boja Gigantov z bogovi (v Paleni ali v Kampaniji), iuga Pr., tumultūs Pr. vojna Gigantov z Jupitrom; metaf.: Phlegraeo campo Pr. na ravnici pri Farzalu ali Filipih (zaradi krvavega in ognjevitega boja).

Phlegyās -ae, m (Φλεγύας)

1. Flégias, kralj Lapitov, Iksionov in Koronidin oče: V., Stat., Val. Fl.

2. pl. Phlegyae -ārum, m Flégijci, roparsko pleme v Tesaliji: O.

Phlīūs -ūntis, acc. -ūnta, f (Φλιοῦς) Fliúnt, neodvisno peloponeško mesto med Sikionijo in Argolido: L. — Od tod adj. Phlīāsius 3 (Φλιάσιος) fliúntski: sermo Ci., ager L.; subst. Phlīāsiī -ōrum, m Fliásijci = Fliúntčani, Fliúntijci, preb. Fliunta: Ci.

phōca -ae in phōcē -ēs, f (tuj. φώκη) tjulenj (Phoca vitulina Linn., čisto lat. vitulus marinus Plin.): V., O., Val. Fl.

Phōcaïcus, gl. Phōcaea in Phōcis.

Phōciōn -ōnis, m (Φωκίων) Fokíon, atenski državnik in vojskovodja, Demostenov sodobnik: N.

Phōcis² -idis, f (Φωκίς) Fókida, grška dežela med Bojotijo in Ajtolijo: L., O., Lucan., Gell. — Od tod adj.

1. Phōcaïcus 3 (Φωκαϊκός) fókidski: manus Lucan., tellus O.

2. Phōcēus 3 (Φώκειος) fókidski, iz Fókide: rura O., iuvenis Phoceus ali samo Phoceus (= Pylades Pilad, sin Strofija, fokidskega kralja): O. Subst. Phōciī -ōrum, m (Ci.) ali Phōcēnsēs -ium, m (L.) Fókijci, Fokídci, preb. Fokide. Phōce͡us, abl. Phōce͡u (Φωκεύς) Fókijec, Fokídec: H.