Franja

turrīcula -ae, f (demin. turris)

1. stolpič, oblegovalna naprava: exibat autem in altum et supra medium tectum fastigium non minus cubita duo, et supra extollebatur turricula III tabulatorum Vitr., supra caput eorum, qui continebant arietem, conlocatum erat pluteum turriculae similitudine ornatum Vitr.

2. metaf. stolpič, votel, lesen, znotraj z gredicami opremljen stolpič ob igralni deski (imenovan tudi pyrgus, gr. πύργος), skozi katerega so metali v kockalniku (fritillus posodica za metanje kock, kockalnik, vrtelka) stresane kocke, ki so po omenjenih gredicah padale na igralno desko: Mart.

3. stolpič kot golobnjak: Pall.

turris -is, acc. -im, mlajše -em, abl. -ī, redkeje -e, f (izpos. τύρσις, τύῤῥις)

1. visoka zgradba, stolp, grad, palača: pallida mors aequo pulsat pede pauperum tabernas regumque turres H., contionari ex turri alta solebat Ci., Hannibal ad suam turrim pervenit L., turris marmorea Vitr., Maecenatiana Suet.

2. occ.
a) stolp: Acc. ap. Prisc., O., V., Tib., Plin. idr., celsae decidunt turres H.
b) utrjevalni stolp, zidni stolp, taborski stolp, s katerim so v vojni utrjevali zidovje in tabor: Pl. (pren.), Ci. idr., turris tectum C., turris latericia C., si turrim ex latere (= latericium) sub muro fecissent C., turres castrorum C., turres excitare C.
c) lesen oblegovalni stolp, ki so ga gradili na ladjah, na kopnem pa so ga na valjih pomikali proti mestnemu obzidju: Ci. ep, L.; v boju so ga napolnjenega z vojaki nosili tudi sloni: L.
d) stolpast golobnjak: Varr., incipient turres vitare columbae O.

3. metaf. stolp, štirikotna bojna razporeditev: Ca. ap. Fest., vocabula sunt militaria, quibus instructa certo modo acies appellari solet: „frons“, „subsidia“, „cuneus“, „orbis“, „globus“, „forfices“, „serra“, „alae“, „turres“ Gell.

tūrunda -ae, f (morda iz *terunda k terō v pomenu „naribana, zgnetena masa“)

1. testenina, testo (starejše testovnik), rezanec, svaljek za pitanje gosi: Ca., Varr.

2. turúnda, nekakšen cmok, vrsta darilnega kolača: Varr. ap. Non.

3. šarpíja, púkanica, starejše opúlki za oskrbovanje ran: et si fistula erit, turundam intro trudito; si turundam non recipiet, diluito, indito in vesicam, eo calamum alligato Ca.

Tūsculum -ī, n Túskul, staro mesto (municipium) severovzhodno od Rima, ki ga je baje ustanovil Telegon (zdaj Frascati): H., Ci., L. — Od tod adj.

1. Tūsculus 3, túskulski: telus Tib., colles Mart., moenia Sil., umbra Stat.; subst. Tūsculī -ōrum, m Túskul(c)i, preb. Tuskula: Mart.

2. Tūsculānus 3 túskulski, tuskulánski: arx, populus L., disputationes Tusculanae Ci. ali samo Tusculanae Prisc. tuskulski pomenki (razprave), pomenki (razprave) v Tuskulu (= pomenki, ki so potekali na Ciceronovem podeželskem posestvu pri Tuskulu); subst.
a) Tūsculānī -ōrum, m Túskul(c)i, Tuskulán(c)i, preb. Tuskula: Ci.
b) Tūsculānum -ī, n (sc. praedium) Tuskulán(sko), Túskulsko, (Ciceronovo) podeželsko posestvo pri Tuskulu: Ci.; od tod adj. Tūsculānēnsis -e túskulski, tuskulánski: dies Ci. dnevi, prebiti na Tuskulskem (Ciceronovem podeželskem posestvu).

Tūscus 3 (prim. Etrūscus) túskovski, túskiški, túskijski, etrúr(ij)ski: mare Ci. = Tirensko morje, amnis V., Plin. ali alveus H. = Tibera, dux (= Mezentius) O., eques Mart. = Mecenat, ki je bil potomec etrurskih kraljev, cadi Mart. etrurska vina, semen Tuscum O. pira, pirjevica, vicus Pl., L., Varr., H., T., Mart. Etrurska (Tuskovska) ulica v Rimu med Julijevo baziliko in Kastorjevim svetiščem, bivališče trgovcev s svilo, pa tudi sodrge, zlasti prostitutk; adv. Tūscē túskovsko, túskiško, etrúrsko: Varr. ap. Gell., dicere Gell., subulo Tusce tibicen dicitur Fest. Od tod

1. subst. Tūscī -ōrum, m
a) (sc. agrī) Túskovsko, Túskiško, etrursko podeželsko posestvo Plinija mlajšega: Plin. iun.
b) Tūscī -ōrum, m Túski, Etrúr(ij)ci, Etruščáni, preb. Etrurije, ki je obsegala 12, pozneje 15 glavnih plemen, od katerih je imelo vsako svojega predstojnika ali župana, imenovanega „lucumo“. Tuski so sloveli kot vedeževalci (avgurji) in umetniki (etrursko posodje, stebrišča idr.). Ko so si jih Rimljani popolnoma podvrgli, so se postopoma zlili z njimi in počasi izginili iz zgodovine: Varr., L., Ci., Mel.; meton. túskovsko (etrúr(ij)sko) ozemlje, Etrúrija: Varr., in Tuscos abiit L.
c) Tūsca -ae, f Túska, Etrúr(ij)ka, Etruščánka: Iuv.

2. subst. Tūscia -ae, f Túskija, Túskovsko, Etrúrija: Amm., Eutr., Tert.

3. adj. Tūscānicus 3 túskovski, túskiški, tuskánski (tuskániški), etrúr(ij)ski: impluvium Varr., signa Plin., statuae Q., dispositiones Vitr.

Tūtānus -ī, m (tūtārī) Tután, „Varuh“, „Zaščitnik“, ime božanstva, ki se v stiski kliče na pomoč: noctu Hannibalis cum fugavi exercitum Tutanus ob tutandum Romae nuncupor; hacpropter omnes qui laborant invocant Varr. ap. Non.

tūtēlāris -e (tūtēla) varujoč, zaščiten, zaščitniški: dii Macr.; occ. varstven, varuški, skrbniški, varuštvo (skrbništvo) zadevajoč, starejše jérobstva se tičoč, jérobski: causa Icti., praetor Icti. ki ima v rokah zadeve glede varuštva in določa varuhe.

Tūtilīna -ae, f (tuērī) Tutilína = „Zaščitnica“, boginja zaščitnica

1. božanstvo, ki so ga klicali na pomoč v stiski: Varr. ap. Non.

2. kot varuhinja spravljenega žita: Varr., Macr., Aug., Tert. (v eni od izdaj Tutulina).

tūtor -ārī -ātus sum (intens. k tuērī)

1. varovati (koga česa, koga pred kom, čim), zavarovati (koga ali kaj pred kom ali čim), (za)ščititi, braniti, obvarovati (koga ali kaj pred kom ali čim), kriti, pokri(va)ti, starejše okovariti (okovarjati): H., Val. Max. idr., tueri domum Pl., V., ut aliquo praesidio caput et cervices tutetur Ci., urbem egregiis muris L., spem virtute S., tutandi causā fundi Varr., se vallo L., se homini tutandum committere Ph.; s praep.: se munimento adversus crescentem in dies multitudinem hostium L., adversus iniusta arma pio iustoque se bello L., sese contra imbelles regis copias T., ab irā Romanorum vestra tutari L., natura truncas arboresque cortice a frigoribus et calore tutata est Plin.; occ. (u)držati, obdržati, ohraniti (ohranjati): ob regnum tutandum arma capere S., aspice, Plautus quo pacto partes tutetur amantis ephebi H. kako se Plavt drži (uveljavlja) v vlogi … , kako Plavt izvaja (igra) vlogo …

2. (u)braniti se česa, (za)varovati se pred čim, otepsti (otepati) se česa, otres(a)ti se česa, odbi(ja)ti kaj, odvrniti (odvračati) kaj, skušati odvrniti (odvračati) kaj: pericula S., inopiam C.

tūtrīx -īcis, f (fem. k tutor)

1. zaščitnica: te tutrice V. (Cul.) pod tvojo zaščito = v tvojem varstvu.

2. occ. varuhinja, skrbnica: Cod. Th.

tuus 3, pron. possessivum (tū; tuus iz *tou̯os nam. *teu̯os; prim. gr. σός, τεός) tvoj; večinoma subjektivno: tuus est servus Pl. idr., pater Ter., imago avi tui Ci., tuā quod nihil refert Ter.; redko objektivno: omnes amicitias in tuā observantiā vincam Plancius in Ci. ep. v pozornosti do tebe, desiderio tuo Ter. iz hrepenenja po tebi, neque neglegentiā tuā neque odio id fecit tuo Ter.; subst.: tuus sum Pl., tetigine tui quidquam? Ter., qui de tuis (tvojcev) unus esset Ci., educ tuos Ci. svoje, svojce, hi te orant tui Ci., tuum tibi reddo Ter., hau nosco tuom (= tuum) Pl. ne poznam tvojega značaja; occ.: tuum est tvoja volja (stvar, navada) je: haud tuum istuc est te vereri Pl., tuum est mihi ignoscere Ter.; meton.: te Syracusani tui (tvoji ljubi Sirakužani) diligunt Ci., pugnasti loco non tuo L. na kraju, ki ti ni bil po godu (ugoden); tako tudi: tempore non tuo Mart., tempore tuo pugnasti L., haec hora est tua Mart. — Tuus s krepi s -pte in -met: tuopte ingenio Pl., sponte non tuāpte Pl., tuopte consilio Pl., tuismet virtutibus Ap.

Opomba: Gen. pl. tuûm (tuôm) = tuorum: Pl.

Tyana -ōrum, n (Τύανα) Tíane (Tíana), mesto v Kapadokiji ob vznožju gore Tavros, rojstni kraj filozofa Apolonija: Plin., Amm. — Od tod

1. adj.
a) Tyaneus 3 iz Tían (Tíane) doma (izvirajoč, izhajajoč), tíanski: Apollonius Amm.
b) Tyanaeus (Thyanaeus) 3 iz Tían (Tíane) doma (izvirajoč, izhajajoč), tíanski, tianájski: Apollonius Vop.
c) Tyanēïus 3 tíanski, tianéjski: incola O.

2. Tianī (Thyanī) -ōrum, m Tían(c)i, preb. Tian (Tiane): Vop.

tympanīticus -ī, m (tympanītēs) bobníčnik, bobnjáčar, za bobníco (bobnjáčo) bolehajoči (človek): Veg. (5, 26, 4).

Opomba: V nekaterih izdajah najdemo inačico tympanēticus -ī, m.

tympanum -ī, n (gr. τύμπανον)

1. tímpan, pávka (pávke), bóbnica (bobníca), ročni boben, tamburin: Pl., C., T. idr. detractā pelle (asini) sibi fecerunt tympana Ph. Taka tolkala so uporabljali predvsem pri orgiastičnem bogoslužju frigijske Kibele in Bakha: Cat., Lucr. idr., tympana vos vocant Berecynthia Matris Idaeae V., Thyias concita tympano H.; Parti so timpane uporabljali za bojno signalizacijo: Iust.; pren. o pomehkužujočih stvareh: tympana eloquentiae Q., in manu tympanum est Sen. ph.

2. metaf. zaradi podobnosti:
a) iz enega kosa lesa narejeno kolo brez naperkov α) kot vozno kolo: tympana plaustris agricolae posuere V. β) dvigovalno kolo (pri napravah): Lucr., Plin., Vitr. γ) kolo γα) pri stiskalnici: Icti. γβ) pri mlinih in vodnih orglah: Vitr.; tympanum dentatum Vitr. zobnik, zobato kolo (grebenasto kolo, grebenača).
b) v stavbarstvu α) trikotno leseno čelo, pročelje, zatrèp: Vitr. β) polnilo (panel) vratnic: Vitr.
c) jedilna posoda, okrogla in vdrta skleda: Plin. — Soobl. (zaradi metra) ty̆pănum: Varr. ap. Non., Cat.

Tyndareus -eī (in Tyndarus -ī: Hyg., Lact.), m (Τυνδάρεος) Tindárej, sin Ojbala (Oebalus), kralj v Sparti; po izgonu iz Sparte se je poročil z Ledo, ki mu je rodila Kastorja, Poluksa, Heleno in Klitajm(n)estro: Acc. fr., Pac. fr., Ci., V., O. idr., Tyndarei gener (= Agamemnon) O. — Od tod

1. patron.
a) Tyndaridēs -ae, m (Τυνδαρίδης) Tindaríd, Tindarejev potomec (sin): Val. Fl., Tyndaridae Ci., H. ali Tyndaridae gemini O. ali Tyndaridae fratres O. = Kastor in Poluks; pren.: fortissima Tyndaridarum H. (o neki osvobojenki) najsrčnejša izmed Tindarejevega rodu = prava, pravcata Klitajm(n)estra.
b) Tyndaris -idis in -idos, acc. -ida, f (Τυνδαρίς) Tindarída, Tindarejeva potomka (hči); o Heleni: V., O.; o Klitajm(n)estri: O.

2. adj. Tyndarius 3 Tindárejev, tindárijski: fratres Val. Fl. brata Tindarida = Kastor in Poluks; pl. subst. Tyndariī -ōrum, m pesn. Tindárijci = Spartánci: Sil.

Typhōe͡us -phōeī in (pesn.) -phōeos, acc. -phōea, m (Τυφωεύς kadeči se) Tifoêj, izjemno velik Gigant, sin Tartar(j)a in Zemlje. Ker je hotel Jupitra vreči s prestola, je ta treščil vanj strelo in ga pokopal pod goro Etna: O., V., Sil.; kot hudo pošast ga O. (Metam. 3, 303) imenuje tudi centimanus storoki. — Od tod adj.

1. Typhōis -idis (-idos), f tifoêjska: Aetna O.

2. Typhōïus 3 Tifoêjev, tifoêjski: tela V., cervix Cl.

Opomba: V odvisnih sklonih merijo nekateri latinski pesniki to ime trizložno, drugi štirizložno.

tȳphōn¹ -ōnis, m (gr. τυφών) tifón

1.
a) močan vrtinčast veter, nekakšen tajfun, ki udari iz oblakov, podira vse na svoji poti in na morju povzroča vodne trombe (morske smrke, vrtince): Ap., sin vero depresso sinu artius rotati effregerunt, sine igni, hoc est sine fulmine, verticem faciunt, qui typhon vocatur, id est vibratus ecnephias Plin.
b) vrtinčast veter ali hohorín, pomešan z ognjem: quantus ubi immenso prospexit ab aethere typhon (v izdajah Typhon) igne simul ventisque rubens Val. Fl.

2. metaf. vrsta kometa: diraque conperta Aethiopum et Aegypti populis cui nomen aevi eius rex dedit typhon (v izdajah Typhon) ignea specie ac spirae modo intorta, visu quoque torvo, nec stella verius quam quidam igneus nodus Plin.

Tȳphōn² -ōnis, acc. -ōna, m (Τυφών) Tifón, drugo ime Giganta Tifoêja: Mel., Lucan., Hyg., Cl., M. (ki meri T`y̆phōn), fugiens Typhona Dione O., Typhonis specus (v Kilikiji) Cu. — Od tod adj. Tȳphōneus 3 Tifónov, tifónski, tifonêjski: specus Mel. votlina v Kilikiji; subst. Tȳphōnis -idis, f (Τυφωνίς) Tifonída, Tifonova hči: Val. Fl.

typus -ī, m (gr. τύπος)

1. lik, figura, podoba, slika v mavčni steni: Lamp., praeterea typos tibi mando quos in tectorio atrioli possim includere et putealia sigillata duo Ci. ep., umbram ex facie eius ad lucernam in pariete lineis circumscripsit, quibus pater eius inpressa argilla typum fecit Plin.

2. típ, značilna oblika, vrsta, redno slabšanje in izboljševanje, redna povrnitev mrzlice in drugih bolezni: Cael., Ap. h.

Tyranniō -ōnis, m Tiraníon, grški slovničar in zemljepisec, ki je prišel v času vojne z Mitridatom kot ujetnik v Rim in bil tam v stikih z uglednimi in vplivnimi velikaši; poučeval je tudi Ciceronove otroke in uredil njegovo knjižnico: Ci. ep.