trīcae -ārum, f (indoev. kor. *trei(k)- viti, sukati, sor. s torquēre)
1. burke, norčije, farse, nesmisel: Pl., sunt apinae tricaeque et si quid vilius istis Mart.
2. metaf. sitnosti, neprijetnosti, težave, neprilike, zoprnosti, zoprnije, odvratnosti, spletke, intrige, starejše prekosti: Pl., Varr. ap. Non., Aug. idr., quomodo illa (sc. fert) domesticas tricas? Ci. ep. V etimološke marnje, ki jih navaja Plin. (3, 104), da sta bili Trica in Apina neznatni mesteci v Apuliji in da sta prišli v pregovor ter tako postali izhodišče za besedi trīcae in apinae, že Non. (8, 15) ni več verjel.
Zadetki iskanja
- Tricastīnī -ōrum, m Trikastín(c)i, keltsko pleme v Narbonski Galiji blizu današnjega mesta Aouste med rekama Drome in Isère: L.; njihovo glavno mesto je bilo Augusta Tricastinorum: Plin.
- trīcēnārius 3 (trīcēnī) trideset vsebujoč ali obsegajoč: numerus Tert. tridesetica, fistula Vitr., Front. tridesetpalčna (tridesetcolska) cev, caerimoniae P. F. pred katerimi so se 30 dni vzdržali določenih stvari, divinitas Tert., et ecce iam tricenariam aetatem agebant Aug. bili so že v 30. letu; (o osebah) tridesetleten: filius Sen. rh.; subst. trīcēnārius -iī, m tridesetletnik: Arn.
- trīcor -ārī -ātus sum (trīcae) delati težave, povzročati preglavice, obotavljati se, izvijati se, izgovarjati se, izmikati se, ovinkariti: cum aliquo Ci. ep. — Act. soobl. trīcō (v cj. pr.): hora surgendi ne te trices Vulg.
- tri-ennium -iī, n (trēs in annus) tri leta, triletje, obdobje (doba) treh let, triénij: Pl., Auct. b. Afr., Plin., Ap. idr., proximo triennio N. v prihodnjih treh letih, nam illic noster est fortasse circiter triennium Ph., biennium aut triennium est, cum virtuti nuntium remissisti Ci. ep., multis locis Germaniae triennium vagati C., in triennium relegati Plin. iun., Lyncestem per triennium distuli Cu., Veientibus annorum viginti indutiae datae et Aequis triennii L., triennio ante Germanici cum Tiberio idem horror T.
- Trifānum -ī, n Trifán, mesto v južnem Laciju: L.
- Trifolīnus ager Trifolínsko področje (Trifólijsko ozemlje) v Kampaniji, vinoroden kraj, vendar pa vino, ki so ga tam pridelovali, ni bilo posebej dobro: Iuv.; od tod Trifolinum vinum Cael. trifolinsko (trifolijsko vino); pl.: Trifolina vina Plin., Mart., Cael.
- trīgārius 3 (trīga) k trovpregi sodeč, trovprego zadevajoč, trovprežen, starejše trojinski, trojaden; le subst.
1. trīgārius -iī, m voznik trovprege: Plin.
2. trīgārium -iī, n
a) církus, kjer se urijo trovprege in sploh konji v dirjanju, tekanju, dirkalna steza, dirkališče, dirjališče, tekališče, jahališče, jahalnica: Plin.
b) trojka = število tri: M. - tri-iugus 3 (trēs in iugum) trovprežen, metaf. trojen: canis namque praegrandis, triugo (po novejših izdajah teriugo) et satis amplo capite praeditus Ap., perfer in excursu vel triuga milia epodon vel falsas lites, quas schola vestra serit Aus.
Opomba: V novejših izdajah najdemo ter-iugus 3; gl. to besedo. - Trimerus -ī, f Trímer, otoček v Jadranskem morju severno od Garganskega polotoka: T.
- trimetrus in trimetros 3 (tuj. τρίμετρος) tri metr(um)e obsegajoč (= v daktilskem metru(mu) obsegajoč tri, v drugih šest stopic), trimetrumski (trometrumski), trimetrski (trometrski): versus Q., metrum, pes, tempora Isid.; subst. trimetrus ali trimetros in (v lat. obl.) trimeter -trī, m trímeter: Q., trimetri iambei H. jambski senarji. Poznolat. soobl. trimetrius 3: Aus., Sid.
- Trinobantēs -um, m Trinobánti, keltsko pleme v vzhodni Britaniji: C., T.
- trīnus 3, večinoma pl. trīnī -ae -a (trēs)
1. po trije, po tri, pri subst. pl. tantum in takih, ki sodijo skupaj trije, tri (skupaj, naenkrat), troj: trinum nundinum gl. nūndinus; trinus versus Plin. trikratna (= trikrat ponavljajoča se) kitica, trinae litterae (pismo) Ci., trina castra C., trinae catenae C., trina bella civilia T., trinos ludos aediles feceram Ci., in trinis annalibus T. v treh letopisih, pri treh letopiscih, trinis aut quadrinis diebus Plin.; pesn.: trina nomina O.
2. metaf. trojen: forum Stat., vulneratio Th. Prisc., dicendi genus Aus. - triō -ōnis, m (terere)
1. mlateči (mlatilni) vol, vol mlatič, vol mlatec: Varr., Gell.
2. metaf. triōnes medveda (Veliki in Mali medved) ali Voz (Veliki in Mali voz) ozvezdje, ki ima obliko voza in v njega vpreženih volov: Naev. fr., Mart., Cl. idr., gelidi triones O., gemini triones V.; septem triones gl. septemtriōnēs. - Triopās -ae, m (Τριόπας) Triópas, kralj v Tesaliji, oče Erizihtona (Erysichton): Hyg. Od tod adj. Triopēïus 3 Triópov, triopéjski; kot subst. m Triopíd, Triopov sin (= Erysichton): O. Triopēïs, -idis, f Triopéida, Triopova vnukinja, hči Erizihtona (= Mestra): O.
- tripartītiō (tripertītiō) -ōnis, f (iz poznolat. redkega glag. tripertīre v troje (raz)deliti) trojna (raz)delitev, (raz)delitev na tri dele, tripartícija: Aug.
- Tripolis -is, acc. -im, abl. -ī, f (Τρίπολις „Trimestje“, tri mesta skupaj) Trípolis, Trípola, ime več pokrajin in mest s tremi občinami
1. gorska pokrajina v Tesaliji s tremi mesti: L. Od tod Tripolitānus ager Trípolsko (Tripolitánsko) ozemlje: L.
2. mesto v Tesaliji Hestiotidi z vzdevkom Scaea (Skajska Tripolis (Tripola)): L.
3. pokrajina v Arkadiji s tremi mesti (Kalia, Dipona, Nonacris): L.
4. pokrajina v Afriki ob Mali Sirti (zdaj Tripoli) s tremi mesti (Oea, Subrata, Leptis Magna); enako Tripolitāna provincia Trípolska (Tripolitánska) provinca (pokrajina): Eutr.
5. mesto v Feniciji (zdaj al-Mīna pri kraju Tarābulus aš-Šām; ime je nastalo po ljudski etim. iz fen. %arpol „nova dežela“): Mel., Plin. Od tod Tripoliticum vinum trípolsko (tripolítsko) vino: Plin.
6. mesto in trdnjava, pa tudi reka v Pontu: Plin.
7. mesto v Frigiji; od tod Tripolitānī -ōrum, m Trípolci, Tripolitán(c)i: Plin. - Triptolemus -ī, m (Τριπτόλεμος) Triptólem, sin Keleja, kralja v Elevzini, in Metanejre, utemeljitelj poljedelstva, sodnik v podzemlju: Varr., Ci., O., Corn., Stat., Serv., Isid.; preg.: Triptolemo dare fruges O. = vodo nositi v morje (= nositi drva v gozd ipd.).
- tri-pūs -odis, m (tuj. τρίπους)
I. adj. trinožen: tripodes scamnelli sunt, habentes tres pedes, sed et candelabra tripoda sunt, quia similiter tres pedes habent Isid. —
II. subst. m trinóžnik
1. trinožen kotel iz dragocenega materiala za mešanje vina, kuhanje, kot sobni okras, pa tudi stava in zaobljubni dar: donarem tripodas, praemia fortium Graiorum H., Pausanias ex praedā tripodem aureum (pozlačen) Delphis posuit N., sacri tripodes V.
2. trinožni Pitijin stol v Delfih: O., Lucr., Lucan., Sen. tr. idr., Hercules, quem concertavisse cum Apolline de tripode accepimus Ci., interpres divûm, qui tripodas sentis V. ki znaš prerokovati (kakor Pitija na trinožnem stolu v Delfih); od tod
3. meton. delfsko preročišče: mittitur ad tripodas O.; potem sploh preročišče: tripodas agnosco meos Sen. tr., salve, prisca fides tripodum Stat., inde meae quercus tripodesque Val. Fl.
Opomba: Abl. sg. tripodi: Lucr. - tri-quetrus 3 (iz *tri-qu̯adros, *tri- (trēs) in indoev. kor. *qu̯ēd-, *qu̯ōd- oster; prim. got. hwaet = stvnem. (h)waz oster, stvnem. hwāzan preklinjati, got. ga-hwatjan = stvnem. hwazzan, wezzen = nem. wetzen)
1. trikoten, triogeln, trioglat: insula (= Britannia) C., ager Col., esse triquetra aliis, aliis quadrata necesse est Lucr., littera (= gr. črka Δ) Amm.; subst. triquetrum -ī, n astr. t.t. trikotno stanje, trikoten položaj ali pojav, trikotna razvrstitev premičnic (planetov): in triquetro Plin.; tako tudi: Iovis sidere triquetro (adj.) Plin. v trikotnem položaju (stanju).
2. pesn. = sicíl(ij)ski (ker so Sicilijo zaradi njene trikotne oblike imenovali Triquetra -ae, f: Plin.; prim. Trīnacria): triquetrā tellure H., triquetrae orae Lucr.
Opomba: H. (Sat. 2, 6, 55) in Lucr. (4, 651) merita triquētrus 3, Lucr. (1, 717) in Sil. (6, 489) triquĕtrus.