Franja

Tīcīnus -ī, m Ticín, levi pritok Pada v Cisalpinski Galiji, eden največjih pritokov te reke (zdaj Ticino); izvira na gori Adula in se izliva v Pad pri mestu Ticin. Ob tej reki je Hanibal l. 218 premagal Rimljane: L., Sil., Plin., Cl. — Od tod adj.

1. Tīcīnēnsis -e ticínski: campi Aur.

2. Tīcīnus 3 ticínski: fluenta Sil.

Tīfāta -ōrum, n Tifáte (Tifáta), gora v Kampaniji severno od Kapue s svetiščem Diane na vrhu (zdaj Monte Tifata): L., Vell., Sil.

Tifernum -ī, n Tifêrn

1. mesto v Umbriji ob Tiberi (zdaj Città di Castello): Plin., Plin. iun.; njegovi preb. Tifernātēs Tiberīni Obtíberski Tifernáti (Tifêrnci): Plin.

2. mesto v Umbriji ob Metavru (zdaj S. Angelo in Vado); njegovi preb. Tifernātēs Metaurēnsēs Obmetávrski Tifernáti (Tifêrnci): Plin.

3. mesto v Samniju ob reki in gori Tifern (Tifernus): L.

Tifernus -ī, m Tifêrn

1. gora v Samniju, ob kateri je ležalo mesto Tifern: L.

2. reka, ki izvira v Apeninih in teče ob gori Tifern (zdaj Biferno): Mel., Plin.

Tigrāno-certa -ae, f (Plin., T., Front.) in Tigrāno-certa -ōrum, n (T.) (τὰ Τιγρανόκερτα; Tigrānēs in semit. kartha = mesto; prim. Karthago iz fen. Qart-ḥadašat „Novo mesto“) Tigranokêrta (Tigranokêrte), Tigranovo mesto, glavno in prestolno mesto Velike Armenije, ki ga je ustanovil, sezidal in močno utrdil Tigran (zdaj Silvan).

Tigurīnī -ōrum, m Tigurín(c)i, helvetijsko pleme, ki je živelo na ozemlju današnjega Waadtlanda: C., L. epit., Fl. — Od tod adj. Tigurīnus 3 tigurínski: pagus C. (zdaj kanton Waadt).

Timāvus -ī, m Timáv, reka med Oglejem in Trstom (zdaj Timav, Timavo): V., L., Mel., Plin., Sil., Cl., Ledaeus Mart. (ker je z Argonavti prišel tja Ledin sin Kastor), Timavi alumnus (= Livius) Stat.

Tinge in Tingi, acc. -im, f Tínga, mesto v Mavretaniji (zdaj Tanger): Mel., Plin., Sil. — Od tod adj. Tingitānus 3 tínški, tingitánski: provincia Plin. del Mavretanije, ki se imenuje tudi Mauritania Tingitana Tingitanska (Tinška) Mavretanija.

Tmōlus -ī, m (Τμῶλος) (V., O., Plin.) in Timōlus (Tymōlus) -ī, m (O.) Tmólos (Timólos), gorovje pri Sardah v Lidiji (zdaj Boz Dagi). Na njem je bilo istomensko mesto Tmolos (Tmōlus), ki je bilo uničeno v potresu l. 19 po Kr.: T. — Od tod

1. adj. Tmōlius 3 (Τμώλιος) tmólski, tmóloški, tmólijski: terra O.

2. subst. Tmōlius -iī, m (Τμώλιος sc. οἶνος) tmól(ij)ec, tmološán, tmólsko (tmóloško, tmólijsko) vino: V.

3. subst. Tmōlītēs -ae, acc. -ēn, m (Τμωλίτης)
a) Tmolít, Tmólijec, Tmólošan, preb. Tmolosa: Ci.
b) (sc. οἶνος) tmolít, tmól(ij)ec, tmološán, tmólsko (tmóloško, tmólijsko) vino: Plin., Vitr.

Tolbiacum -ī, n Tolbíak, mesto v spodnji Germaniji (Germania inferior) (zdaj Zülpich jugozahodno od Kölna): T.

Tolēnus -ī, m Tolén (zdaj Turano), reka na Sabinskem: O.

Tolētum -ī, n Tolét, mesto Karpetancev v Tarakonski Hispaniji (zdaj Toledo): L. — Od tod adj. Tolētānus 3 tolétski, toletánski, iz Toléta prihajajoč; subst. Tolētānī -ōrum, m Toletán(c)i, Tolétčani, preb. Toleta: L., Plin.

Tolōsa -ae, f Tolóza (zdaj Vielle-Toulouse), bogato trgovinsko mesto na ozemlju Tektosagov (v Narbonski Galiji) ob Garumni (zdaj Garonne): C., Ci., Mel., Mart., Aus. — Od tod adj.
a) Tolōsānus 3 tolóški, tolozánski: Gell., Iust., aurum Ci. (ki ga je konzul Kvint Servilij Cepio(n) naropal v Tolozi); pl. subst. Tolōsānī -ōrum, m Tolozán(c)i, preb. Toloze: Plin.
b) Tolosās -ātis tolóški: Mart.; pl. subst. Tolōsātēs -ium, m Tolozán(c)i, Tolozáti, preb. Toloze: C.
c) Tolōsēnsis -e tolóški: lacus Iust.

tōnstrīna (tōnstrīna) -ae, f (iz *tond-trina: tondēre) strižnica, brivnica: in tonstrinā sedere Pl., tonstrinas pingere Plin.; metaf. šalj.: nunc senex est in tonstrinā Pl. zdaj mora starec pustiti dlako.

Torōna -ae, f in Torōnē -ēs, f (Τορώνη) Toróna (zdaj Toroni), primorsko mesto na Halkidiki (na zahodni strani sitonijskega polotoka): Mel., Toronae promunturium (ἡ Τορωναίη ἄκρη) L., ad Toronen classem appulerunt L. Od tod adj.

1. Torōnaeus 3 (Τορωναῖος) torónski, toronájski: sinus (med Paleno in Sitonijo) T.; subst. pl. Torōnaeī -ōrum, m Torónci, Toronájci, preb. Torone: Plin.

2. Torōnāicus 3 (Τορωναϊκός) torónski, toronájski, toronáiški: mare L.

Trapezūs -ūntis, acc. -ūntem in -ūnta, f (Τραπεζοῦς) Trapezúnt, mesto ob južni obali Črnega morja (zdaj Trabzon): Mel., Plin., Cu., T., Amm.

Trasumēnus (Trasumennus, Trasimēnus, Trasymēnus) 3 trazuménski, traziménski, ob Trazuménskem (Traziménskem) jezeru ležeč (nahajajoč se): litora O., vada, busta Sil.; poseb. Trasumenus lacus L., Ci. ali Trasimenus lacus Plin., tudi samo Trasimēnus Plin. ali Trasumēnus -ī, m Traziménsko (Trazuménsko) jezero (zdaj Lago Trasimeno) v Etruriji: (sc. Hannibal) C. Flaminium consulem apud Trasumenum … occīdit (l. 217) N.

Trebia -ae, Trébija

1. m (ὁ Τρεβίας), reka v Cisalpinski (Predalpinski, Tostranski) Galiji, Padov pritok, znan po Hanibalovi zmagi l. 218 (zdaj Trebbia): L., Eutr., Lucan., Fl. idr., Scipio cum Tiberio Longo apud Trebiam adversus Hannibalem venit N., o Trebia perfide! Sil.

2. f mesto v Umbriji (zdaj Trevi): Arn. Od tod Trebiānus 3 trébijski, trebijánski: Arn.; pl. subst. Trebiānī -ōrum, m Trébijci, Trebijánci: Suet. = Trebiātēs -um, m Trébijci, Trebijánci, Trebijáti, preb. mesta Trebija: Plin.

Trebula -ae, f Trébula

1. Trebula Mutusca Trébula Mutúska, mesto na Sabinskem, tudi samo Trebula Mart. ali samo Mutusca V.; njeni preb. Trebulānī Mutuscī Trébulci (Trebulánci) Mutúski, mutúški Trébulci (Trebulánci): Plin. — Od tod adj. Trebulānus 3 trébulski, trebulánski: ager Ci.

2. Trebula Suffēna Trébula Suféna, mesto na Sabinskem; njeni preb. Trebulānī Suffēnātēs Trébulci (Trebulánci) Sufenáti, sufénski Trébulci (Trebulánci): Plin.

3. mesto v Kampaniji pri Suesuli (zdaj Maddaloni): L. — Od tod adj. Trebulānus 3 trébulski, trebulánski: ager L.; subst.
a) Trebulānum -ī, n Trébulsko, Trebulánsko, podeželsko posestvo pri (kampanijski) Trebuli: Ci. ep.
b) Trebulānī -ōrum, m (z vzdevkom Baliniēnsēs) Trébulci (Trebulánci) Balínijci, balínijski Trébulci (Trebulánci), preb. kampanijske Trebule: Plin.

Trēverī ali Trēvirī -ōrum, m

1. Tréver(c)i, Trévir(c)i, veliko germansko pleme ob levem bregu Rena do reke Maas. Sloveli so kot odlični konjeniki; njihova konjenica se je odlikovala v spopadih z Rimljani. Ime tega plemena je ohranjeno v današnjem mestnem imenu „Trier“: C., L. epit., T.; sg. Trēvir -ī, m Trévir(ec): Lucan., T.; v šalj. dvoumju: Treviros vites censeo: audio capitales (sc. tresviros ali triumviros) esse; mallem auro, aere, argento essent (sc. tre(s)viri ali triumviri, tj. denarni predstojniki, (o)skrbniki) Ci. ep. pazi se Trevircev: slišim, da so morilski ljudje; rajši bi videl, da bi kot finančni predstojniki prispevali obilo zlata, medi in srebra.

2. Tréveri, Tréviri, glavno mesto Treverov: Amm.; prej Augusta ali Colonia Treverorum (zdaj Trier): Mel. Od tod adj. Trēvericus ali Trēviricus 3 tréverski, trévirski: ager Plin., tumultus T., urbs (= Trier) Aus.