Franja

mammicula -ae, f (demin. k mamma¹) prsce (sg. od prsca): Pl.

mammula¹ -ae, f (demin. k mamma¹) prsce (sg. od prsca): Varr., Cels.

mandātrīx -īcis, f (fem. k mandātor) naročnica: operum Cl.

manicula -ae, f (demin. k manus)

1. ročica: Pl.; sinkop. manicla: Laevius ap. Gell.

2. metaf.
a) ročica ali ročaj pri plugu: Varr.
b) potiskač, sprožilo pri balisti = chele: Vitr. (ki piše sinkop. obl.: manucla).

maniolae -ārum, f (demin. k Mānia) maníole, hudobni duhovi (kot strašilo za otroke), bavbavi, strahomožki: Stilo ap. Fest.

mannulus -ī, m (demin. k mannus) galski konjiček, poni: Plin. iun., Mart.

mānsiuncula -ae, f. (demin. k mānsiō) majhno stanovanje, stanovanjce, domovanjce, sobica: mansiunculas in arca facies Vulg.

manticula -ae, f (demin. k mantica) bisagica, torbica, vrečica čezramnica: Fest., P. F.

mantō -āre (frequ. k manēre) osta(ja)ti, stanoviten osta(ja)ti, držati se česa, čakati: Fest., P. F.; abs.: manta, iam hic ero Pl., in eādem mantat malitiā Caecil. ap. Non.; z acc. personae čakati, pričakovati koga: herus nos apud aedem Veneris mantat Pl.

manubriolum -ī, n (demin. k manubrium) roček, držalce: scalpelli Cels.

mappula -ae, f (demin. k mappa) otiralce, prtiček, servietica: Hier.

Marathōn -ōnis, acc. -ōna in (Iust.) -ōnem, m (f pri O.) (Μαραϑών) Máraton, trg in ravnina na vzhodnem atiškem obrežju, kjer je Miltiad l. 490 slavno premagal Perzijce: N., O., Stat., Mel., Plin., Iust. — Od tod adj. Marathōnius 3 (Μαραϑώνιος) máratonski, pri Máratonu: taurus Ci. (ki ga je Herkul pripeljal s Krete k Evristeju in Tezej ubil), pugna Ci., N. idr.; pesn. aténski: hostis Sil., virgo (= Erigone) Stat. Marathōnis -idis, f (Μαραϑωνίς) máratonska: Stat., Sid.

Marcellus -ī, m (demin. k marculus, marcus kladivo) Marcél, ime najznamenitejše rodbine plebejske veje Klavdijcev. Poseb. znani so:

1. M. Claudius Marcellus Mark Klavdij Marcel, „italski meč“, konz. l. 222; premagal je Insubre in l. 215 Hanibala pri Noli, l. 212 je osvojil Sirakuze in padel l. 208 v boju s Hanibalom: L., Ci., V.

2. M. Claudius Marcellus Mark Klavdij Marcel, kot konz. l. 51 Cezarjev nasprotnik in sprožitelj senatskega sklepa de revocando Caesare; Cezar ga je pozneje pomilostil, za kar se mu je Ciceron zahvaljeval v svojem govoru Pro M. Marcello: Ci., C.

3. M. Claudius Marcellus Mark Klavdij Marcel, sin Avgustove sestre Oktavije, soprog Avgustove hčere Julije, Avgustov posinovljenec, zelo izobražen in nadarjen mladenič, ki je vzbujal rim. narodu najlepše upe; umrl je v Bajah, star 19 let (najbrž ga je zastrupila Livija): V., H., Pr., T., Sen. ph., Vell., Suet. — Pl. Marcellī Ci. možje, kakršen je Marcel. — Od tod
a) subst. Marcellīa -ōrum, n (Μαρκελλεῖα) marcélije, marcélski praznik, častno godovanje rodovine Marcelov na Siciliji: Ci.
b) adj. Marcelliānus 3 Marcélov: theatrum Suet. Marcelovo gledališče, ki ga je dal zgraditi Avgust in ga imenoval po svojem ne-čaku.

marcēscō -ere (marcuī Vulg., Aug.) (incoh. k marcēre)

1. (o)véniti, (o)venéti, (u)sahniti (usihati): cerrus, [quercus] fagus … celeriter marcescunt Vitr., fagus et cerrus celeriter marcescunt Plin.

2. metaf. (z)medleti, posta(ja)ti mlahav, omlahniti, (o)slabeti, (o)šibeti, onemoči, (o)venéti, (o)véniti, hirati, poleniti se: Col., Plin., otio, otii situ, desidiā m. L., per inertes somnos m. O.; occ.: nimio vino m. O. biti pijan, „otekle lase imeti“.

marculus¹ -ī, m (demin. k marcus) kladivce: Luc. ap. Isid., aerariorum marculi Mart., alii caelo et marculo gemmulas exsculpunt Fr., malleus vocatur, quia dum quid calet et molle est, caedit et producit; marcus, malleus maior; et dictus marcus, quod maior sit ad caedendum et fortior, marcellus mediocris, marcullus maleus pusillus Isid. — Soobl. martulus -ī, m: tegulas invenit Cinyra, Agriopae filius, et metalla aeris, utrumque in insula Cypro, item forcipem, martulum, vectem, incudem Plin.

Marculus² -ī, m (demin. k Mārcus) mali ljubi Mark, Markec moj: P. F.

marmusculum -ī, n (demin. k marmur; gl. marmor) marmorček: Isid.

Maroboduus -ī, m. Marobóduj, kralj svebskih Markomanov, vzgojen na Avgustovem dvoru, ustanovitelj vzhodnogermanske monarhične države na ozemlju današnje Češke. Da bi zatrli njegovo moč, ki so se je zavistno bali, so poslali Rimljani l. 6 po Kr. zoper njega 12 legij pod Tiberijevim poveljstvom, a so po Varovem porazu morali skleniti z njim mir. Kasneje ga je napadel in obvladal Herusk Arminij. Ker je Maroboduj po porazu padel v nemilost tudi pri svojih podanikih, je pobegnil k Rimljanom; ti so mu odkazali za bivališče Raveno, kjer je umrl: T., Vell.

Mārs, Mārtis, m (star. in pesn. soobl. Māvors, Māvortius, osk. Māmers)

I. Mars, Jupitrov in Junonin sin, sprva božanstvo narave, ki je varovalo polja in črede, eden izmed bogov, imenovanih dii consentes, ki obvladujejo elemente in uravnavajo letne čase (zato se je staro rimsko leto po razdelitvi Marsovega sina Romula začenjalo z marcem [Mārtius], bogu Marsu posvečenim mesecem. Kot staroitalskega boga kmetijstva so ga častili fratres arvales. Mars je tudi zavetnik v vojni, bog vojne in kot Romulov oče praoče Rimljanov. Ko so se ti seznanili z grško mitologijo, so poistovetili Marsa z Aresom; od tedaj v rimskem verstvu prevladuje bojevita moč Marsovega bitja. Tako je lahko C. (Bell. Gall. 6, 17) istovetil galskega boga vojne Heza (Hesus) z latinskim Marsom. Marsu je bilo posvečenih več živali: bik (kot bogu čred), konj (kot bogu vojne), poleg njiju pa še volk in črna žolna; posvečen mu je bil tudi hrast, žrtvovali pa so mu konje in bike: Pl., Ci., L., O., V., H., Macr., P. F. idr. Kot boga poljedelstva in boga čred so ga častili z vzdevkom Mars Silvanus ali M. pater: Ca., kot boga vojne pa z vzdevki M. Gradīvus: L., tudi pater ali rex Gradivus: V. in M. Ultor: Suet. (gl. naštete besede). —

II. meton.

1. vojni (bojni) metež, boj, bitka, spopad: Enn., Hectoreus O. s Hektorjem, parentalis O. bojna igra na čast mrtvemu roditelju, apertus O. boj na planem, Actiacus Plin. pri Akciju, invadere Martem V. začeti boj, Martem accendere cantu V. na boj zanetiti, podnetiti, k boju spodbuditi (spodbujati), razvne(ma)ti, eos (sc. cives) Martis vis perculit, non ira victoriae Ci., suo Marte cadunt O. v boju drug z drugim, v medsebojnem boju (spopadu), femineo Marte cadere O. v boju z žensko; metaf.: Mars forensis O. prepir pred sodiščem, pravda(nje), tožarjenje, veča.

2. način (vrsta) boja ali bojevanja: verecundiae erat equitem suo alienoque Marte pugnare L. = kot konjenik in pešec. Od tod preg.: eam partem explebimus nullis adminiculis (brez tuje pomoči), sed ut dicitur Marte nostro Ci. na svojo roko, sami, brez pomoči, samótež (samotéž), suo Marte res suas recuperavit Ci.

3. bojna sreča, izid boja (bitke, spopada): anceps L., dubius Vell., aequo Marte C., pari Marte Hirt., L., aequato Marte L., incerto Marte T., vario Marte Q., communis belli Mars utramque aciem prostravit L., omnis belli Mars communis Ci. ep.

4. vojna besnost, vojno besnenje: terribili Marte ululare Plin.

5. bojevitost, pogum v boju, hrabrost: si patrii quid Martis habes V., cedant Marti Dorica castra meo O., nec sunt mihi Marte secundi O. in njih hrabrost se ne umakne moji, ni manjša od moje. —

III. metaf. planet (premičnica) Márs: stella Martis Ci., Plin., Hyg., sidus Martis Plin. — Od tod adj. Mārtius 3

1. Mársov, Mársu posvečen: Ap., legio Ci., lupus V., L., proles O. Romul in Rem, miles O. rimski (ker je bil Mars praoče Rimljanov), anguis O. Marsov sin (vse nakaze so po rim. mnenju božjega izvora), Martius mensis (tudi samo Martius) Plin. Marsov mesec, marec, sušec (kot začetek leta posvečen praočetu Marsu), Calendae, Nonae, Idus Martiae Ci. idr., campus Martius Ci., L., Plin. Marsovo polje med severnim Rimom in Tibero, kjer so potekale volitve in je telovadila mladina; pesn.: gramine Martio H. na Marsovem polju.

2. meton. bojevit, vojen, bojevnikov, vojakov, krvav: Penthesilea V., Martius aeris rauci canor V., (h)arena O., Mart. prostor v cirkusu, kjer so se borili gladiatorji, Thebe O. kjer se je veliko bojevalo, Roma O. Marsov ali pa bojeviti, Martio exemplo Plin. po bojevitem zgledu, vulnera V., certamen, bella H. krvav(e), gens ad pulveres Martios erudita Amm. izurjen za vse vojne težave.

3. metaf. Mársov = planeta Marsa: fulgor, quem Martium dicitis Ci. Mārtiālis -e (= Mārtius 1) Mársov: campus O. = campus Martius (toda pri Fest. = plan na griču Celiju), lupi H. Marsu posvečeni, flamen Varr., Val. Max., v pl. samo Martiales Ci. Marsovi svečeniki, ludi Suet. na čast Marsu Ultorju, ki mu je Avgust postavil svetišče.

2. Mársovi legiji pripadajoč: milites Ci. vojaki Marsove legije. Mārtiacus 3 marsovski, vojen, vojaški: stipendia Prisc.

māssula -ae, f (demin. k māssa) gručica, grudica, kepica, majhna masa: Col.