Franja

Essēdonēs -um, m (Ἐσσηδόνες) Esedonci, skitsko ljudstvo ob Tanaidi: Mel., Plin. Adj. Essēdonius 3 esedonski: Lucan., phalanges Val. Fl.

Eteoclēs -is, m (Ἐτεοκλῆς) Eteokles, Ojdipov in Jokastin sin, Polinejkov, Antigonin in Ismenin brat. Po Ojdipovi smrti bi se morala brata menjavati v vladanju, toda Eteokles je temu nasprotoval. Zato se je vnela vojna sedmerih junakov zoper Tebe in brata sta v bitki drug drugega usmrtila: Ci., Hyg., Stat. — Adj. Eteoclēus 3 (Ἐτεόκλειος) Eteoklov: Ap.

Eterēius -iī, m Eterej, rimski nom. propr., npr. ime osvobojenca rimskega viteza Korelija: Plin. Od tod adj. Eterēiānus 3 Eterejev: castanea, nux Plin.

etēsius 3 (gr. ἐτήσιος) leten, vsakoleten: etesia flabra aquilonum (= subst. etēsiae) Lucr.

ēthicē -ēs, f (gr. ἠϑική) nravoslovje, etika: Q.; tudi ēthica -ae, f: Lact. — Od tod adj. ēthicus 3 (gr. ἠϑικός) nravosloven, nraven, etičen, moralen: Sen. rh., Sid., res Gell. = nravoslovje, etika; adv. ēthicōs (gr. ἠϑικῶς) nravoslovno, etično: Sen. rh.

Etrūria -ae, f Etrurija, italska dežela (zdaj Toskana): Varr., Ci., N., V., T. idr.; met. = Etruščani (preb.): Etruriae animos (srce) reconciliare L. Od tod adj. Etrūscus 3 etrurski, etruščanski: Varr., Suet., Gell., disciplina Ci. ep., Plin., chartae Ci., litus H., Mel., mare H., L. Tirensko morje, Etrusca Porsenae manus H., bellum L. z Etruščani, gens O., aurum Iuv., zlat etruščanski amulet; subst. Etrūscī -ōrum, m Etruščani: Ci., L., T., Iust., Fl.

etymologicus 3 (gr. ἐτυμολογικός) etimološki: Varr.

Euander, starejše Euandrus, -ī, voc. Euandre, m (Εὔανδρος) Evander,

1. Hermov in Karmentin sin, ki je baje (pred Enejem) prišel iz arkadskega mesta Palantija v Italijo ter se naselil na Palatinskem griču: V., H., L., Iuv. idr. Od tod adj. Euandrius 3 (gr. Εὔάνδριος) Evandrov: Sil., Stat., Cl., ensis V. Palantov meč (Palant je Evandrov sin).

2. vrezovalec (graver) iz Aleksandrije: Ci. ep., H., Plin.

3. akademijski filozof: Ci.

euangelicus 3 (gr. εὐαγγελικός) blagovesten, evangeljski: Eccl.

euchȳmus 3 (gr. εὔχυμος) slasten: panis Plin. Val.

Euēnus -ī, m (εὔηνος) Even,

1. reka v Etoliji (pri Kalidonu): O.

2. heros eponymos te reke, mitični etolski kralj, čigar hčer Marpeso je ugrabil Ida. Zasledujoč ubežnika je Even padel v reko Likormo (Licormas), ki se od tedaj imenuje po njem: O., Plin. — Od tod adj. Euēnīnus 3 evenski, domujoč ob Evenu: matres O.

euergāneus 3 (iz gr. εὐεργής) dobro zložen: Vitr.

Euganeī -ōrum, m Evganejci, ljudstvo v okolici Padove in Verone: L., Plin. Od tod adj. Euganeus 3 evganejski: Plin., Mart., Iuv.

eugenēus (eugenīus) 3 (gr. εὐγένειος) plemenitega rodu, plemenit; poimenovanje neke vrste trte: vinum Ca., Varr., Col.

euglyphus 3 (gr. εὐγλύφης) lepo rezan: Ambr.

Euphrātēs -is (-ī, -ae), acc. -ēn, m (Εὐφράτης)

1. Evfrat, reka, ki izvira v Armeniji in se, združena s Tigrido, izliva v Perzijski zaliv: Ci., T., Iuv., Suet., Fl. idr.; met.: hinc movet Euphrates bellum V. = Parti, ki bivajo ob Evfratu. Od tod adj. Euphrātaeus 3 (Εὐφραταῖος) evfratski, pesn. = armenski: diademata Stat., Euphrātis -tidis, f (Εὐφρατίς) evfratska, Evfratova: ripa Sid.

2. Evfrat, stoik in prijatelj Plinija mlajšega: Plin. iun.

eurinus 3 (gr. εὔρινος) vzhoden: ventus Col. vzhodnik.

Eurīpidēs -is in -ī, acc. -ēn in -em, m (Εὐριπίδης) Evripid, grški pisec tragedij, roj. v Atenah l. 480, umrl l. 405 v Peli na dvoru mak. kralja Arhelaja. Njegove tragedije so polne presunljivih motivov, zato ga imenuje Aristotel τραγικώτατος: Ci., Q., T., Gell. idr. Od tod adj. Eurīpidēus 3 (Εὐριπίδειος) Evripidov: carmen Ci.

Eurōpa -ae ali Eurōpē -ēs, f (Εὐρώπη; prim. semit. ereb zahodna dežela) Evropa,

1. celina, poseb. v nasprotju z Azijo: Varr., Ci., N., S., H., Cu. idr. Od tod adj. Eurōpaeus 3 (Εὐρωπαῖος) evropski: Europaei adversarii N., Scythae, quos Europaeos vocant Cu. Eurōpēnsis (Eurōpiēnsis) -e, evropski: Vop.

2. hči fen. kralja Agenorja in Telefase, Kadmova sestra, ki jo je Zevs v bikovi podobi odvedel iz Sidona na Kreto (kretsko naseljevanje!), kjer mu je rodila Minosa, Radamanta in Sarpedona: Varr., Ci., H., O., Pr.; met. Evropa = z Evropino sliko okrašeno stebrišče na Marsovem polju: Mart. Od tod adj. Eurōpaeus 3 Evropin: dux Europaeus O. Evropin sin (Minos).

Eurysthe͡us -eī, acc. -eum in -ea, m (Εὐρυσϑεύς) Evristej, Stenelov sin, mikenski kralj, ki je Heraklu naložil 12 težkih del; Heraklov sin Hil ga je pozneje ubil: Ci., V., O., Hyg., Stat. Od tod adj. Eurysthēus 3 Evristejev: Stat.