Franja

syllēpsis (synlēpsis) -is, acc. -in, abl. -ī, f (tuj. σύλληψις) silépsa, gram. figura, pri kateri se beseda v stavku nanaša na besedo, h kateri slovnično ne spada (npr. uporaba enega predikata za več subjektov): Char., Serv., Don.

Symaethus -ī, m (Σύμαιϑος) Simájt (Simét), glavna reka vzhodne obale Sicilije, ki izvira ob vznožju Etne in se izliva v morje južno od Katanije: Sil., Serv. — Soobl. Symaethum -ī, n: Plin. — Od tod adj.
a) Symaethēus 3 (Συμαίϑεος) simajtéjski (simetéjski), simájtski (simétski): aquae O. Simajtovi pritoki.
b) Symaethis -thidis, f simájtska (simétska): nympha (= nimfa reke Simajt (Simet)) O.
c) Symaethius 3 simájtijski (simétijski), simájtski (simétski): Sȳmaethia flumina V. Simajtovi (Simetovi) pritoki, heros (= Acis Akis (Akid), sin nimfe reke Simajt (Simet)) O.; od tod subst. Symaethiī -ōrum, m Simájtijci (Simétijci), Posimájtijci (Posimétijci), preb. ob Simajtu (Simetu): Plin.

symbola (sumbola) -ae, f (tuj. συμβολή)

1. posameznikov denarni prispevek za skupno pojedino: symbolarum conlatores Pl., condixisse in symbolam ad cenam Pl., symbolam dedit, cenavit Ter., edere de symbolis Ter., de symbolis quid actum est Ter.

2. metaf. v pl.
a) (šalj.) udarci, natep: paratae iam sunt scapulis symbolae Pl.
b) učen piknik (o vprašanjih, ki si jih zastavljajo prijatelji in se z njimi tako rekoč gostijo): tales apud Taurum symbolae taliaque erant mensarum secundarum Gell.

Symē -ēs, f (Σύμη) Síma, otok v Egejskem morju: Mel., Plin.

symmetria -ae, f (tuj. συμμετρία) somerje, somernost, simetríja: Varr. fr., Vitr., Plin.; v pl.: Vitr.

symposiacus 3 (tuj. συμποσιακός) k popivalnim gostem sodeč, k popivanjski gostiji sodeč, pojedinski, med pojedino potekajoč, ob kozarčku potekajoč (se vršeč), simpózijski, simpozijástičen: quaestiunculae symposiacae (v novejših izdajah sympoticae) Gell. (prim. sympoticus 3); pl. symposiaca -ōrum, n Pogovori med pojedino, Pogovori pri mizi, Pogovori ob kozarčku, Plutarhovi spisi, naslovljeni συμπόσιον: Gell.

sympoticus 3 (tuj. συμποτικός) = symposiacus k popivalnim gostem sodeč, k popivanjski gostiji sodeč, pojedinski, med pojedino potekajoč, ob kozarčku potekajoč (se vršeč), simpózijski, simpozijástičen: de quaestiunculis apud Taurum philosophum in convivio agitatis, quae „sympoticae“ (v starejših izdajah symposiacae) vocantur Gell.

synaloephē (synalīphē) -ēs, f (tuj. συναλοιφή) sinaléfa (sinalífa) = zlitje dveh zlogov v enega: Char., Prisc. idr., nam synaliphe facit ut duae ultimae syllabae pro una sonent Q., item duae iuncturae sunt cum sociamus syllabas propter pedem vel versum, ut duae in una repente depereant ut in synaliphe M. — Soobl. synaloepha -ae, f: Prisc., Serv.

synanchē -ēs, f (tuj. συνάγχη) vnetje notranjih mišic v grlu, davica, vnetje (starejše vnetica) grla: Cael., P. Veg., Demosthenen lana multa collum cervicesque circumvolutum ad populum prodisse et dixisse se synanchen pati Gell., tum e populo unum exclamasse non synanchen, quod Demosthenes pateretur, sed argyranchen esse Gell. Od tod adj. synanchicus 3 (συναγχικός)
a) davičen, k davici (vnetju grla) sodeč: passio Cael.
b) za davico (vnetjem grla) bolehajoč; subst. synanchicī -ōrum, m davični bolniki: Cael.

syncatēgorēma -atis, n (tuj. συγκατηγόρημα) sinkategorém, besedna vrsta, ki daje popoln pojem le v zvezi s kako drugo besedo (čisto lat. consignificantia): Prisc.

synchysis -is, f (tuj. σύγχυσις) zmeda, zmešnjava, zaplet, zamota, sínhiza, kot gram. t.t., če besedni red besed v stavku preveč odstopa od ustaljenega besednega reda: Char.

synēmmenon -ī, n (tuj. συνημμένον) glasbeni t.t. = (v glasbi) zvezan, povezan, spojen (o tonih in strunah): deinde trite synemmenon, paramese, trite diezeugmenon, nete synemmenon, paranete diezeugmenon Vitr.

Synicēnse castellum Síniška trdnjavica v Numidiji nedaleč od Hipona: Aug.

synīzēsis -is, f (tuj. συνῑ́ζησις) sinicéza = zlitje, strnitev dveh samoglasnikov v en dvoglasnik; s tem se prepreči zev sredi besede ali na meji med dvema besedama (npr. de͡inde, ade͡o, Orphe͡i, anthac iz antehac): Serv., unde „dii“ et „diis“, cum pro monosyllabis ponuntur, per synizesin sunt accipienda sive magis per synaeresin e et i in unam syllabam Prisc.

Synnada -ōrum, n (τὰ Σύνναδα) Sínade (Sínada), mestece v Veliki Frigiji, znano po kamnolomih marmorja: Ci. ep.; soobl.
a) Synnas -adis in -ados, f Sínada: Plin., Stat., Mart., Sid.
b) Synnada -ae, f Sínada: Cl.
c) Synna (v nekaterih izdajah Synnas) -ae, f Sína(s): Prud. — Od tod adj.

1. Synnadēnsis -e sínadski: forum Ci. ep.

2. Synnadicus 3 (Συνναδικός) sínadski: lapis (marmor) Plin.

syn(n)ephītis -tidis, acc. -tim, f sinefítida (sinefitíd), dragulj, sicer imenovan galactites: galactitis sive leucogaea sive leucographitis sive synephitis (v novejših izdajah synechitis) Plin., eandem leucogaeam et leucographitim appellant et synephitim (v novejših izdajah synechitim), in attritu lactis suco ac sapore notabilem, in educatione nutricibus lactis fecundam Plin.

synodontītis -tidis, f (tuj. συνοδοντῖτις) sinodontítida (sinodontitíd), dragulj, ki se baje najde v možganih ribe, imenovane synodūs: synodontitis e cerebro piscium est, qui synodontes vocantur Plin.

Syphāx -ācis, m (Σύφαξ) Sífaks, kralj numidijskih Masesilcev v času druge punske vojne, Hazdrubalov zet, zaveznik Rimljanov, pozneje Kartažanov; l. 203 ga je premagal Masinisa, umrl pa je kot rimski jetnik: S. (v nekaterih izdajah abl. Suphaco), L., O., Pr., Sil., Iuv., Cl. (ki meri acc. Sy̆phăcēn).

Syrī -ōrum, m (Σύροι) Sír(ij)ci, preb. Sirije: Pl., Ci., L., O. idr.; Syri venales Ci. (o sužnjih). Od tod

I. adj.

1. Syrus 3 sír(ij)ski: merx, vina H., lagoena Mart., sermo Eccl., Vop.; subst. Syrus -ī, m Sír(ij)ec, ime Aktajonovega psa: Hyg.

2. Syrius 3 (Σύριος) sír(ij)ski: pira V., Col., nardus Pr., munus Pr. nardno olje, ros Tib. nardno mazilo (nardna dragomast), lilinum, oleum, triticum Plin., Syrii tumores Mart., dea Suet., Ap., Fl., Hyg. sirska; menda gre za boginjo Atargatida (Atargatis, Ατάργατις), ki so jo Grki istovetili z Derketo (Dercetō, Δερκετώ) in častili kot mater vseh živečih; Rimljani so je istovetili zdaj z Junono, zdaj z Venero. — Od tod subst.
a) Syria -ae, f (Συρία) α) Sírija, pokrajina v Mali Aziji, ki je mejila na severu s Kapadokijo, na zahodu s Palestino, Fenicijo, Sredozemskim morjem in Kilikijo, na vzhodu z Mezopotamijo (Evfratom) in Arabijo, na jugu s Fenicijo: Ci., Cu., Mel., Plin. β) v širšem pomenu sírsko kraljestvo (dinastije Selevkidov), ki je vključevalo Sirijo, Babilonijo, Fenicijo in Palestino: Ci., Cu., T.; v pl. = sírske dežele, sírske pokrajine: Cat., Mel., Ulp. (Dig.). γ) = Asírija: Suet., Sardanapalli, opulentissimi Syriae regis Ci., Syriae regem Babylone regnantem hoc opus esse molitum memoriae proditum est Cu.
b) Syriī -ōrum, m Sír(ij)ci: Iust.
c) syrium -iī, n sír(ij)ski lilijev sok: Plin.

3. Syriacus 3 (Συριακός) sír(ij)ski: publicani Ci. ki (dobro) kupčujejo (trgujejo) v Siriji, nomen Varr., boves Plin., expeditio Suet. v Sirijo, bellum Fl., cultus Lamp.; adv. Syriacē: loqui Vulg.

4. Syriāticus 3 sír(ij)ski: Ulp. (Dig.), Fr. —

II. subst.
a) Syriscus -ī, m (Συρίσκος, demin. Σύρος) Sirísk = Sír(ij)ček, Sír(ij)ec, Sírče α) kot moško lastno ime: Mart., Aus. β) zaničlj. ali ljubkovalno suženjsko ime Syrus: Ter.
b) Syrisca -ae, f (Συρίσκα, demin. Σύρα) Siríska, Sír(ij)ka, žensko lastno ime: Ps.-V. (Copa).

Opomba: V nekaterih (celo najboljših) rokopisih najdemo tudi zapisa Suri, Suria.

Syriarcha -ae, m (Συριάρχης) siriárh, najvišji svečenik v Siriji, ki je skrbel za prirejanje gledaliških iger: Cod. Th.; od tod Syriarchia -ae, f (Συριαρχία) siriarhíja, siriárhovstvo, dostojanstvo (služba) siriárha: Cod. Th.