Franja

Tiberis -is, acc. -im, abl. -ī, m Tíbera, glavna reka srednje Italije (zdaj Tevere): L., Ci., V., H., Mel. — Od tod adj.

1. Tiberīnis -idis, f tíberska: Tiberinides nymphae O.

2. Tiberīnus (skrč. Tībrīnus (Sid.) in Thybrīnus (Cl.)) 3 tíberski: amnis L., T., flumen H., V., pater ali deus V. tiberski bog, ostium Ci., V., O., ostia Aug., campus Plin. polje ob Tiberi, insula Vitr., Arn.; subst. Tiberīnus -ī, m Tiberín
a) = Tibera, tiberska reka: Ci., V.
b) neki kralj v Albi Longi, po katerem je baje reka dobila ime: L.; pesn. pogrčena obl. za reko in za božanstvo je Thybris -idis, acc. -in in -im, voc. -i (Θύβρις) Tíbrida: V., O.; atrib.: Thybrides undae O.

Tībur -uris, abl. -e, loc. -ī, n Tíbur (zdaj Tivoli) staro mesto, ki so ga Sicilci ustanovili v Laciju ob bregovih reke Aniena (zdaj Aniene) na strmem hribu: pronum Iuv., supinum H.; bil je tudi zelo obiskovano letovišče: Ci., L., Val. Max., Plin., superbum V., vacuum H. miren, brez šuma, fertile, udum, uvidum H., Herculeum Mart. Herkulov (ker so tam še posebej častili Herkula). — Od tod adj.

1. Tīburs -urtis, abl. -ī tíburski: V., Stat., Gell., populus L., via H.; subst.
a) Tīburs -urtis, abl. -ī in -e, n Tíbursko, Tíbursko ozemlje: Varr., Gell., in Tiburti esse Ci., villam in Tiburti habes Glaucia ap. Ci.
b) Tiburtes -um in -ium, m Tíburci, Tiburjáni, preb. Tiburja: L., V., Plin., T., Front.

2. Tīburnus 3 tíburski: Anio Pr.; subst. Tīburnus -ī, m
a) Tíburec, Tiburján: Stat.
b) Tibúrn, Amfiarajev sin, ki je z bratoma Katilom in Korasom (Corās) ustanovil Tibur: Plin., lucus Tiburni H., Tiburni luculus Suet.; inačica Tīburtus -ī, m Tibúrt: gemini fratres Tiburtia moenia linquunt, fratris Tiburti dictam cognomine gentem V.

3. Tīburtīnus 3 tíburski, tiburtínski: terra Pr., calix Sen. ph., rus Suet., villa Stat., via Plin. iun. cesta, ki pelje (vodi) iz Rima v Tibur, lapis Plin. lehnják, apneni maček (it. travertino); kolekt.: Amm.; lapicidina Vitr., pila Mart. (neki kraj v Rimu); subst. Tīburtīnum -ī, n (sc. praedium) Tiburtínsko, Scipionovo podeželsko posestvo pri Tíburju: Ci., Sen. ph.

Tīcīnum -ī, n Ticín, mesto v Cisalpinski Galiji ob reki Ticin (zdaj Pavia): Plin., Plin. iun., T.

Tīcīnus -ī, m Ticín, levi pritok Pada v Cisalpinski Galiji, eden največjih pritokov te reke (zdaj Ticino); izvira na gori Adula in se izliva v Pad pri mestu Ticin. Ob tej reki je Hanibal l. 218 premagal Rimljane: L., Sil., Plin., Cl. — Od tod adj.

1. Tīcīnēnsis -e ticínski: campi Aur.

2. Tīcīnus 3 ticínski: fluenta Sil.

Tīfāta -ōrum, n Tifáte (Tifáta), gora v Kampaniji severno od Kapue s svetiščem Diane na vrhu (zdaj Monte Tifata): L., Vell., Sil.

Tifernum -ī, n Tifêrn

1. mesto v Umbriji ob Tiberi (zdaj Città di Castello): Plin., Plin. iun.; njegovi preb. Tifernātēs Tiberīni Obtíberski Tifernáti (Tifêrnci): Plin.

2. mesto v Umbriji ob Metavru (zdaj S. Angelo in Vado); njegovi preb. Tifernātēs Metaurēnsēs Obmetávrski Tifernáti (Tifêrnci): Plin.

3. mesto v Samniju ob reki in gori Tifern (Tifernus): L.

Tifernus -ī, m Tifêrn

1. gora v Samniju, ob kateri je ležalo mesto Tifern: L.

2. reka, ki izvira v Apeninih in teče ob gori Tifern (zdaj Biferno): Mel., Plin.

Tigrāno-certa -ae, f (Plin., T., Front.) in Tigrāno-certa -ōrum, n (T.) (τὰ Τιγρανόκερτα; Tigrānēs in semit. kartha = mesto; prim. Karthago iz fen. Qart-ḥadašat „Novo mesto“) Tigranokêrta (Tigranokêrte), Tigranovo mesto, glavno in prestolno mesto Velike Armenije, ki ga je ustanovil, sezidal in močno utrdil Tigran (zdaj Silvan).

Tigurīnī -ōrum, m Tigurín(c)i, helvetijsko pleme, ki je živelo na ozemlju današnjega Waadtlanda: C., L. epit., Fl. — Od tod adj. Tigurīnus 3 tigurínski: pagus C. (zdaj kanton Waadt).

Timāvus -ī, m Timáv, reka med Oglejem in Trstom (zdaj Timav, Timavo): V., L., Mel., Plin., Sil., Cl., Ledaeus Mart. (ker je z Argonavti prišel tja Ledin sin Kastor), Timavi alumnus (= Livius) Stat.

Tinge in Tingi, acc. -im, f Tínga, mesto v Mavretaniji (zdaj Tanger): Mel., Plin., Sil. — Od tod adj. Tingitānus 3 tínški, tingitánski: provincia Plin. del Mavretanije, ki se imenuje tudi Mauritania Tingitana Tingitanska (Tinška) Mavretanija.

Tmōlus -ī, m (Τμῶλος) (V., O., Plin.) in Timōlus (Tymōlus) -ī, m (O.) Tmólos (Timólos), gorovje pri Sardah v Lidiji (zdaj Boz Dagi). Na njem je bilo istomensko mesto Tmolos (Tmōlus), ki je bilo uničeno v potresu l. 19 po Kr.: T. — Od tod

1. adj. Tmōlius 3 (Τμώλιος) tmólski, tmóloški, tmólijski: terra O.

2. subst. Tmōlius -iī, m (Τμώλιος sc. οἶνος) tmól(ij)ec, tmološán, tmólsko (tmóloško, tmólijsko) vino: V.

3. subst. Tmōlītēs -ae, acc. -ēn, m (Τμωλίτης)
a) Tmolít, Tmólijec, Tmólošan, preb. Tmolosa: Ci.
b) (sc. οἶνος) tmolít, tmól(ij)ec, tmološán, tmólsko (tmóloško, tmólijsko) vino: Plin., Vitr.

Tolbiacum -ī, n Tolbíak, mesto v spodnji Germaniji (Germania inferior) (zdaj Zülpich jugozahodno od Kölna): T.

Tolēnus -ī, m Tolén (zdaj Turano), reka na Sabinskem: O.

Tolētum -ī, n Tolét, mesto Karpetancev v Tarakonski Hispaniji (zdaj Toledo): L. — Od tod adj. Tolētānus 3 tolétski, toletánski, iz Toléta prihajajoč; subst. Tolētānī -ōrum, m Toletán(c)i, Tolétčani, preb. Toleta: L., Plin.

Tolōsa -ae, f Tolóza (zdaj Vielle-Toulouse), bogato trgovinsko mesto na ozemlju Tektosagov (v Narbonski Galiji) ob Garumni (zdaj Garonne): C., Ci., Mel., Mart., Aus. — Od tod adj.
a) Tolōsānus 3 tolóški, tolozánski: Gell., Iust., aurum Ci. (ki ga je konzul Kvint Servilij Cepio(n) naropal v Tolozi); pl. subst. Tolōsānī -ōrum, m Tolozán(c)i, preb. Toloze: Plin.
b) Tolosās -ātis tolóški: Mart.; pl. subst. Tolōsātēs -ium, m Tolozán(c)i, Tolozáti, preb. Toloze: C.
c) Tolōsēnsis -e tolóški: lacus Iust.

tōnstrīna (tōnstrīna) -ae, f (iz *tond-trina: tondēre) strižnica, brivnica: in tonstrinā sedere Pl., tonstrinas pingere Plin.; metaf. šalj.: nunc senex est in tonstrinā Pl. zdaj mora starec pustiti dlako.

Torōna -ae, f in Torōnē -ēs, f (Τορώνη) Toróna (zdaj Toroni), primorsko mesto na Halkidiki (na zahodni strani sitonijskega polotoka): Mel., Toronae promunturium (ἡ Τορωναίη ἄκρη) L., ad Toronen classem appulerunt L. Od tod adj.

1. Torōnaeus 3 (Τορωναῖος) torónski, toronájski: sinus (med Paleno in Sitonijo) T.; subst. pl. Torōnaeī -ōrum, m Torónci, Toronájci, preb. Torone: Plin.

2. Torōnāicus 3 (Τορωναϊκός) torónski, toronájski, toronáiški: mare L.

Trapezūs -ūntis, acc. -ūntem in -ūnta, f (Τραπεζοῦς) Trapezúnt, mesto ob južni obali Črnega morja (zdaj Trabzon): Mel., Plin., Cu., T., Amm.

Trasumēnus (Trasumennus, Trasimēnus, Trasymēnus) 3 trazuménski, traziménski, ob Trazuménskem (Traziménskem) jezeru ležeč (nahajajoč se): litora O., vada, busta Sil.; poseb. Trasumenus lacus L., Ci. ali Trasimenus lacus Plin., tudi samo Trasimēnus Plin. ali Trasumēnus -ī, m Traziménsko (Trazuménsko) jezero (zdaj Lago Trasimeno) v Etruriji: (sc. Hannibal) C. Flaminium consulem apud Trasumenum … occīdit (l. 217) N.