Franja

Mārciānopolis, acc. -im, f (Μαρκιανούπολις) Marcianópolis, mesto v Spodnji Meziji: Amm.

Marcolica -ae, f Markólika, mesto v Hispaniji: L.

Marea (tudi Mareōta) -ae, f (Μαρέα, Μάρεια) Maréja (Mareóta), jezero in mesto ob kanopskem Nilovem izlivu blizu Aleksandrije (zdaj Mariut); tam je rastla vinska trta, iz katere so pridobivali močno belo in rdeče vino. — Od tod adj.

1. Mareōtis -idis (-idos), f (Μαρεῶτις) mareótska, maréjska: vitis V., palus Cu. ali samo Mareotis Lucan. Mareotsko jezero, Libya Plin., tudi samo Mareotis Plin. marejsko (mareotsko) okrožje.

2. Mareōticus 3 mareótski, marêjski pesn. tudi = egipčánski, egíptovski: vitis Col., arva O., labor Mart. egipčanske piramide, cortex Mart. papirjevo drevesce, arbiter (= Busiris) Stat.; subst. Mareōticum -ī, n (sc. vinum) mareótsko vino, mareótec: H. Subst. Mareōtae -ārum, m (Μαρεῶται) Mareóti, Marêjci, preb. mesta Mareje (Mareote): Plin.

Mareum (Marium) -ī, n (Μάριον) Márej (Márij), staro mesto na Cipru: Plin.

Maritima -ae, f Marítima, mesto v Narbonski Galiji: Mel.

Marōnēa (Marōnīa) -ae, f (Μαρώνεια) Maronéja (Maroníja),

1. mesto v Samniju (zdaj Marano): L.

2. mesto v Trakiji ob Shojneju, sloveče po vinogradništvu (zdaj Marogna): L., Mel. — Od tod subst. Marōnītēs -ae, m (Μαρωνείτης) Maronít, Maronéjec: Varr., L., Plin.; adj. Marōnēus 3 maronéjski: vinum Plin., Maroneo victus Baccho Tib. (pesn. = Maroneo victus vino).

Marruvium (Marrubium) -iī, n Marúvij (Marúbij), staro glavno mesto Marsov ob Fucinskem jezeru (zdaj S. Benedetto): Sil. — Od tod adj. Marruvius 3 marúvijski, mársovski: gens V. marsovski narod, Marsi; subst. Marruviī -ōrum, m Marúvijci, preb. mesta Maruvija: Plin.

Marucca -ae, f Marúka, mesto v Betski Hispaniji: Plin.

Massilia -ae, f (Μασσαλία) Masílija (zdaj Marseille), naselbina jonskega mesta Fokaje (v Mali Aziji), staro, slavno trgovsko središče v Narbonski Galiji, glavno mesto galske province, ki ni bilo podložno rimskemu namestniku, ampak samoupravno, dokler mu ni Cezar po osvojitvi l. 49 vzel teh predpravic; s tem se je začel propad mesta: C., L., Ci., Lucan., T., Plin., Sil., Iust. — Od tod adj. Massiliēnsis -e masíl(ij)ski: mores Pl. razkošne, sil Plin. divja kumina; subst. pl. Massiliēnsēs -ium, m Masíl(ij)ci, preb. Masilije: C., Ci. Massiliōticus 3 masíl(ij)ski: os Rhodani Plin. Massilitānus 3 masíl(ij)ski: (v tmezi) Massili portant iuvenes ad litora tanas Enn.; subst. Massilitānum -ī, n (sc. vinum) masíl(ij)sko vino: Mart.; pl. Massilitānī -ōrum, m Masíl(ij)ci: Vitr.

Mastramela -ae, f (Μαστραμέλη πόλις καὶ λίμνη) Mastrámela, mesto v Narbonski Galiji ob istoimen(sk)i laguni: Plin.

Mātilica -ae, f Matílika, mesto v Umbriji (zdaj Matelica): L., Fr. — Od tod preb. Mātilicātēs -ium, m Matilikáti, Matiličáni, preb. Matilike: Plin.

Matiscō -ōnis, f Matiskóna, hedučansko mesto ob Ararju v Lugdunski Galiji (zdaj Mâcon): C.

Mattium -iī, n Mátij, glavno mesto Hatov, ki so bivali na današnjem Hesenskem in v Turingiji (zdaj vas Maden pri Fritzlaru): T. — Od tod adj. Mattiacus 3 mátijski, v mátijski okolici se nahajajoč: ager T., pilae Mart. milne kroglice (za barvanje las), Mattiaci fontes calidi Plin. ali Mattiacae aquae Amm. Matijske toplice (današnji Wiesbaden); subst. pl. Mattiacī -ōrum, m Mátijci, mátijski okoličani, preb. Matija, hatsko pleme: T.

Maxula -ae, f Máksula, mesto v Afriki (Africa proconsularis): colonia Maxula Plin., M.

Mazaca -ae, f (Μάζακα) Mázaka, glavno mesto Kapadokije ob gori Argaj, za časa cesarjev imenovano Caesarea ad Argaeum (zdaj Kaisarjeh): Auct. b. Alx., Eutr. — Heterocl. obl.

1. Mazaca -ōrum, n (τὰ Μάζακα) Mázaka (Mázake): Plin., Vitr.

2. Mazacum -ī, n Mázak: Plin.

Mazagae -ārum, f (τὰ Μάσσαγα ali Μάσσακα) Mázage (Másage, Masake), največe mesto asakenske dežele v Indiji (zdaj Bischore): Cu.

Mēdēa -ae, f (Μήδεια) Medéja

1. hči kolhidskega kralja Ajeta, čarovnica; svojemu ljubimcu, argonavtu Jazonu, je pomagala do zlatega runa ter pobegnila z njim in svojim bratom Absirtom. Da bi zadržala očeta, ki jih je zasledoval, je brata usmrtila in ga razkosanega vrgla v morje. Po prihodu v Jolk sta se Jazon in Medeja poročila. Jazon je pozneje svojo ženo zavrgel in snubil Kreuzo (ali Glavko), hčer korintskega kralja Kreonta, maščevalna Medeja pa je usmrtila nevesto in svoja otroka: Ci., O., H., Iust., Hyg.; metaf.: Medea Palatina (= Clodia) Ci. — Soobl. Mēdīa -ae, f Medíja: Plin.

2. mesto ob Črnem morju: Iust.

3. Mēdīa nigra črna medíja, nam neznan dragulj, imenovan po Medeji: Plin. (37, 174).

Medeōn -ōnis, m (Μεδεών) Medeón, mesto v Bojotiji (zdaj Kastraki): Plin., Stat.

Mēdī -ōrum, m (Μῆδοι) Médijci, pesn. tudi = Pêrzijci, Asírci, Párti: Ci., N., H., Cu., Iust. Sg. Mēdus -ī, m Médijec, pesn. tudi = Pêrzijec: N., H., Val. Fl. — Od tod subst. Mēdia -ae, f (Μηδία) Médija, dežela jugozahodno od Kaspijskega jezera med Armenijo, Partijo, Hirkanijo in Asirijo; glavno mesto Ecbatana: V., N., Plin., Iust.; adj. Mēdus 3 médijski, pesn. tudi = pêrzijski, asírski: Hydaspes V., acinaces H., flumen H. Evfrat, sagittae Pr.; Mēdicus 3 (Μηδικός) médijski, tudi = pêrzijski, asírski: vestis N., Cu., arbor Plin. pomarančno drevo, pomarančevec, oranževec, māla Plin. pomaranče, oranže, citrone, dea Aus. Nemezis, ki je iz paroškega marmorja; subst. Mēdica -ae, f (sc. herba, gr. Μηδική) médijska (iz Médije pripeljana) detelja, metéljka, lucérnka, nemška detelja (Medicago sativa Linn.): Ca., Varr., V., Plin., Col., Isid.

Mediōlānum -ī, n: T., Plin., Iust., Aur., Aus. in Mediolanium -iī, n: L., Suet.

1. Mediolán, Mediolánij, glavno mesto Insubrov v Tostranski (Cisalpinski) Galiji (zdaj Milano). — Od tod adj. Mediōlānēnsis -e mediolánski: Varr., Ci. idr.; subst. Mediōlānēnsēs -ium, m Mediolán(c)i, preb. Mediolana: Varr.

2. (v obl. Mediolānum) Mediolán (zdaj Saintes), glavno mesto Santonov v Galiji ob reki Karanton (zdaj Charente): Amm.