Franja

crepundia -ōrum, n (prek *crepundus: crepāre)

1. klopotec, klepetec, ropotulja, poseb. kot otroška igrača: Plin., Prud., cr. puerilia Val. Max.; kot razpoznavno znamenje, ki so ga obesili okrog vratu izpostavljenim otrokom: cistella … cum crepundiis, quibuscum hodie filiam inveni meam Pl., quoniam totum me non naevo aliquo aut crepundiis, sed corpore omni videris velle cognoscere Ci.; pozneje tudi = plenice: ex palliolo purpureo crepundia facere Vop.; pren.: inter ipsa oriundi crepundia Amm. = v zibeli.

2. neka škrebetajoča glasbila, škrgetci, kastanjete: tympana et crepundia Iust.

3. neki amulet: quaedam sacrorum crepundia Ap.

Crēta -ae, f: Pl., Varr., Ci., V., Vell., Plin., Suet., Gell. ali Crētē -ēs, f: H., O., Mel., Sen. tr. (Κρήτη) Kreta (zdaj Krētē, Kríti), rodovitni otok v Sredozemskem morju. Od tod

I. subst. Crētānī -ōrum, m Krečani, preb. Krete: Pl. —

II. adj.

1. Crēs, Crētis, m (Κρής) kretski, kot subst. Krečan, preb. Krete: Epimenides Cres Ci.; kolekt.: Aus.; pogosteje v pl. Crētēs -um, acc. -ăs, m Krečani (sloviti lokostrelci): Sen. tr., Cretum leges Ci., Cretas sagittarios … mittit C., Cretes erunt testes. Nec fingunt omnia Cretes O.; tudi = kretski (lovski) psi: Spartanos Cretasque ligat Lucan.

2. Crēssa -ae, f (Κρῆσσα) kretska: pharetra O., corona O. Ariadnina (gl. Ariadnē) krona kot ozvezdje, bos (= Pasiphaë) Pr., herbae Pr., Cressā ne careat pulchra dies notā H. da dan ne bo brez krednega znaka, da bo dan srečen (najboljšo kredo so namreč pridobivali na otoku Cimolu v Kretskem morju; gl. tudi crēta 1. in opombo); kot subst. Krečanka = Ariadne: O. (Amor. I, 7, 16), Cl., Sid. = Aërope: O. (Ars amat. I, 327).

3. Crēsius (Crēssius) 3 (Κρήσιος) kretski: nemora V., tu Cresia mactas prodigia V. kretsko pošast, t.j. ogenj bruhajočega bika, ki je pustošil maratonsko krajino in katerega naj bi Herkul živega pripeljal k Evristeju, regna O., tecta Stat.

4. Crētaeus 3 (Κρηταῖος) kretski: Ida V., O., taurus O. (= Cresia prodigia V.), urbes O., iuvencus Pr., cervae Sen. tr.; kot subst. Crētaeus -ī, m Krečan = Epimenides Pr.

5. Crētēnsis -e kretski: L., homo, Iuppiter Ci.; kot subst. Crētēnsēs -ium, m Krečani: N., L., Cu.

6. Crēticus 3 (Κρητικός) kretski, Kretski: mare H., sinus Sen. ph., labyrinthus Plin., bellum Fl. Kot subst.
a) Crēticus -ī, m Kretski, častni priimek Kvinta Cecilija Metela, ki je kot konzul l. 69 podjarmil Kreto: Ci., O., Vell., Fl.
b) Crētica -ae, f, sicer clematis imenovana rastl. srobot: Plin.
c) v gr. obl. Crēticē -ēs, f, sicer hibiscum imenovana rastl. koristni slez: Ap. H.

7. le pesn. Crētis -idis, f (Κρητίς) kretska: nymphae O.

crētārius 3 (creta) kreden; kot subst. crētāria -ae, f (sc. taberna) kredarnica, prodajalna krede: Varr.

crētātus 3 (creta) s kredo prevlečen, s kredo namazan (naličen): fasciae Ci. ep., bos Luc. fr., Iuv. (o biku, okrašenem kot žrtev), cretati (ali caelati) medio cum saluere foro Pr., pedes Plin. s kredo namazane noge (sužnjev, ki so bili postavljeni naprodaj), Fabulla Mart. naličena, nalepotičena (s kredo); pren.: cr. ambitio Pers. = v belo oblečenih potegovalcev za službo.

crētula -ae, f (demin. crēta) bela pečatna glina (prst); kot barvilo: Plin.; Grki so jo uporabljali za pečatenje, od tod met. = pečat: signum iste animadvertit in cretula Ci.

crīminor -ārī -ātus sum (crīmen)

1. abs. tožiti, pritož(ev)ati se: argumentando criminari crimenve dissolvere Ci. nastopati kot dokazovalec krivd ali kot izpodbijalec obtožb, ut illi criminantur S. fr., quo gravior criminantis auctoritas esset Cu., Tiberio criminante Suet.

2. (z acc. personae) koga dolžiti, obdolžiti (obdolževati), (o)kriviti, tožiti, obtožiti (obtoževati), zatožiti (zatoževati), (o)črniti, (o)grditi, sumničiti, (o)sumiti, obrekovati, opravljati, obirati: Vell., Q., Suet., senatum S., patres, patres apud populum ali apud plebem L., regem Cu.; poleg acc. personae še z dat. personae (pri kom, pred kom): Suet., ne me criminaretur tibi Ter., ego … te poëtis, Messala antiquariis criminabimur? T.; glede na kaj? s splošnim acc. neutr.: nihil Sestium cr. Ci., ali s kavzalnim stavkom: criminatur filium, vir natus quod rem feminarum tetigerit Ph., ali z ACI: Q. Metellum, … apud populum Romanum criminatus est bellum illum ducere Ci.

3. (z acc. rei) kaj kriviti, v krivico šteti, očitati, sponašati, o čem tožiti, pritoževati se: iam enim non licet omnia criminari Ci., illae … contiones (ogovori), quibus cotidie meam potentiam criminabatur Ci., alii dictum factumque eius criminantur Suet., auctoritatem Paulini, vigorem Celsi, maturitatem Galli … criminando T., Agrippinae amicitiam in eo (na njem) cr. T., per publicanos cr. Metelli lentitudinem Vell., divitissimus quisque humilitatem inopiamque eius apud amicos Alexandri criminabatur Cu., cr. hanc rem apud regem Iust., senatus consultum cr. absenti principi (v odsotnosti kneza) Plin. iun.; stvar stoji tudi (poleg acc. personae) v gen.: mutuo se rapinae turpissimae criminabantur Ap., ali se izraža z ACI: id odio factum criminaris Ci., me esse gratum (da sem hvaležen) criminaris Ci., venenum eiusdem Clodiae necandae causā parasse Caelium criminantur Ci., extrahi rem criminantes L., nunc apud mercenarios milites, nunc apud transfugas prodi Romano Syracusas criminabatur L., ali s kavzalnim stavkom: criminabatur etiam, quod Titum filium ab hominibus relegasset Ci.; glede na kaj? z de: illae res, de quibus criminamur Corn., libet enim tibi nescio quid de illa tribu criminari Ci. — Act. soobl. crīminō -āre: ut criminaret Pl., qui falso criminat apud te Enn. ap. Non.; v pass.: Sullanas res defendere criminor Ci. (toda tudi: eum … Sullanas res defendere criminor), criminatum esse ab aliquo Hyg., criminatus Ap., criminantur Aug.

crīminōsus 3, adv. -ē (crīmen)

1. act. dolžeč, očitajoč, oponašajoč, grdeč, opravljiv, obrekljiv, zavisten: acerbus, criminosus, popularis homo Ci., amicitiam nomine inquinas criminoso Ci., quod si est criminosum, necessitatis crimen est, non voluntatis Ci., ille hoc putabat Verri criminosum fore, si statuae essent deictae Ci. da se bo Veru štelo v zlo, dictatura popularis et orationibus in patres criminosis fuit L., quem criminosis cunque voles modum pones iambis H. zabavljivim, capram nominare criminosum et exitiale habebatur Suet., criminosior oratio Corn., criminosissimus liber Suet., criminose ac suspiciose dicere Ci., qui suspiciosius aut criminosius diceret, audivi neminem Ci., criminose simul et magnifice de bello loqui S., criminose agere, argumentari L., quia libertus Thermi quaedam de Tigellino criminose detulerat T., criminosissime insectari aliquam Suet.

2. pass. z zločini omadeževan, zločinski; (o osebah): Tert., Lamp.; (o stvareh): nihil enim, quod salutis ferendae gratiā fit, criminosum est Ap., cr. consensio Cypr.; kot adv. zločinsko, pregrešno: Aur.; kot subst. crīminōsus -ī, m hudodelec, zločinec: Cass.

crīnālis -e (crīnis)

1. na lase nanašajoč se, za lase, lasen: vitta O. ali pl. vittae V., O. opletek, opletki, aurum V., Stat. zlat vpletek, acus Ap. lasna igla, lasnica, dentes Ci. glavnikovi zobje, hedera, cultus Cl.; kot subst. crīnāle -is, n opletek, vpletek: nec habens crinale capillis O., curvum crinale O. naglavnica, diadem.

2. lasem podoben, lasast: crinali corpore polypus O. = z lasastimi lovkami.

crīspulus 3 (demin. crīspus) lepo (lično) skodran, kodrav, kodrast, kot subst. masc. kodravec, kodrè: Sen. ph., Mart., Arn.; pren. izumetničen: Fr. (o govoru).

crīspus 3 (prim. crīnis; indoev. kor. qris-p sukati, obrniti)

1. zasukan, kodrast, kodrav
a) (o laseh): cincinni Pl., coma Sil., iubae crispiores Plin.; (o osebah) kodrolas, kodroglav, kot subst. masc. kodrolasec, kodroglavec, kodravec, kodrán, kodrè: Pl., Ter., Petr.; pren. izumetničen: agmen orationis Gell.
b) (o drugih stvareh): parietes abiete crispā Enn. iz hrapavo ožgane jelovine, brassica cr. Ca. kodrasto zelje, folium crispius Plin. ali crispissimum Col.; (poseb. o lesu) marogast, pisan: materies Plin., arboris materies crispioris elegantiae Plin., campestre enim (acer) candidum esse nec crispum … , montanum vero crispius Plin., crispo macularum discursu Plin.; tako tudi: Augusteum (marmor) undatim crispum in vertices Plin.

2. kodrasto gibajoč se, valovito tresoč se: iactu crispo Pac. ap. Non., latus crispum movere Ps.-V. (Copa) lično gibati, crispo pectine numeantur chordae Iuv. — Kot nom. propr. Crīspus -ī, m Krisp, Kodrolasec, Koder, priimek več rimskih rodov, npr. Marcijevega, Vibijevega; poseb. C. Sallustius Crispus Gaj Salustij Krisp, rimski zgodovinopisec (gl. Sallustius).

crista -ae, f (gl. crīnis)

1. greben na živalski glavi: Col., Plin., Iuv., galli rubenti crista Varr., cr. epopis O., qui (draco) cristā linguisque tribus praesignis … O.; pren.
a) preg. (o človeku): illi surgebant cristae Iuv. greben mu je rastel = česa velikega se je domislil.
b) crista galli ali samo crista bot. petelinov greben, lôšec: Plin.

2. nazobčan rob rastl. listov: cristae foliorum Plin.

3. čeladni čop, perjanica (griva) na čeladi: Lucr., O., Plin., Sil., cristae capitum V., viden, ut geminae stant vertice cristae … ? V., crista comans V. čeladna griva = konjski rep (v prastarih časih okras na čeladi), aere caput fulgens cristāque hirsutus equinā V., non enim cristas vulnera facere L., crista galeae Cu.

4. gorski greben: cristae sunt montium altiores Cypr.

5. (= clitoris) ščegetavček, klitoris: Iuv. — KOt nom. propr. Crista -ae, m Krista, rimski priimek, npr. Q. Naevius Crista Kvint Nevij Krista: L.

crīthologia -ae, f (gr. κριϑολογία) nabiranje ječmena kot državna služba: Cod. Th.

criticus 3 (gr. κριτικός) odločilen, kritičen: morbi accessio cr. Aug.; kot subst. criticus -ī, m umetniški presojevalec, sodnik, ocenjevalec, kritik: Ci. ep., H., Q., Suet.

croceus 3 (crocus)

1. rumenčev, žafranov: odores V., tinctus (omaka) Plin.

2. pren. žafranast, rumen ko žafran, živo rumen, zlato rumen: chlamys, acanthus, flores V., Tithoni croceum linquens Aurora cubile V., aries … iam croceo mutabit vellera luto (enalaga) V. z žafranovim rumenilom, amictus O., comae O. zlato plavi, color Plin., Ambr., honor (nakit, okrasje) Sil.; kot subst. crocea -ōrum, n (sc. vestimenta) žafranasta svilena oblačila: Vulg.

crocidismus -ī, m (gr. κροκιδισμός) bolezen pukavica = bolnikovo pukanje kosmov iz postelje kot znamenje bližajoče se smrti: Cael.

crocodīlēa -ae, f (gr. κροκοδειλεία) krokodilščak = krokodilovo govno, kot domače zdravilo: Plin.

crocodīlus -ī, m (gr. κροκόδειλος) krokodil: Ci., H., Plin. idr. — Vulg. soobl. (po predmetu) corcodīlus -ī, m: Ph., Mart., Macr. — Kot nom. propr. Crocodīlus -ī, m Krokodil, gora v Kilikiji: Plin.

crocōta -ae, f (sc. vestis) (gr. ὁ κροκωτός, sc. πέπλος ali χιτών) žafranasta praznična obleka, poseb. žensk: P. Clodius a crocota factus est popularis Ci. (ker se je bil preoblekel v žensko); kot obleka Kibelinih svečenikov: Ap., ali v ženske oblečene opice: Ap.

crocum -ī, n in crocus -ī, m (gr. κρόκον, κρόκος)

1. božur, rumenec, žafran, rastl. kot začimba in zdravilo: Lucr., S. fr., Col., Plin. idr., pascuntur casiamque crocumque rubentem V., nemus, ubi crocum gignitur Cu.; pl. croci: Iuv., Arn., redolent murraeque crocique O., ipsa crocos tenues … legit O. Pooseb. Crocos ali Crocus -ī, m Krok, mladenič, ki se je s svojo ljubico Smilako (σμῖλαξ slak) spremenil v žafranovo steblo: O. (z acc. Crocon), Plin. Iz žafrana so starodavniki pripravljali neko zlato rumeno dišavo, žafranovo olje ali žafranov cvet in neko rumeno barvilo, žafranovo rumenilo; od tod crocus

2. met.
a) žafranova voda, žafranovo olje, žafranov cvet, s katerim so mešali mazila, škropili triklinije velikašev in ceste, poseb. pa gledališke odre: Lucr., S. fr., Sen. ph., nec fuerant liquido pulpita rubra croco O., pulpita sollemnes non oluere crocos Pr.; pesn.: recte necne crocum floresque perambulet Attae fabula si dubitem H. ali sme stopati prek odra, dehtečega od žafranove vode in cvetlic.
b) žafranovo rumenilo, žafranova barva: vestis picta croco V.
c) pl. croci rumenkaste prašnične niti cvetlic: flos … nullo odore nec crocis intus Plin., stantibus in medio crocis Plin.

Opomba: Crocus kot fem. le pri Ap.

Crotōn, v lat. obl. Crotō -ōnis, acc. -ōna in -ōnem, f (Κρότων) Kroton (zdaj Crotone), mesto na vzhodni brutijski obali, ena izmed najbogatejših in najbolj cvetočih grških naselbin v Italiji; roj. kraj atleta Milona in bivališče Pitagore in njegovih učencev: Ci., L. idr. — Poznejša soobl. Crotōna -ae, f Krotona: L., Iust. — Pooseb. Crotōn -ōnis, m Kroton, heros eponymos mesta Krotona, ki ga je Herkul iz neprevidnosti usmrtil. Na kraju, kjer je bil pokopan, so Ahajci pozneje ustanovili mesto Kroton: O. — Od tod subst. Crotōniātēs -ae, m (Κροτωνιάτης) Krotonec: Alcmaeo Ci.; pogosteje v pl. Crotōniātae -ārum, m Krotonci, preb. Krotona: Ci., L. (z gen. Crotoniatûm = Κροτωνιατῶν); adj. Crotōniēnsis -e krotonski, iz Krotona: S., ager L., Milo Plin., Gell.; kot subst. Crotōniēnsēs -ium, m Krotonci: L., Plin., Iust.; enako Crotōnēnsēs -ium, m: Front.