Franja

Neoclēs -is in (pri N.) -ī, m (Νεοκλῆς) Néokles, gr. moško ime. Znani so:

1. Temistoklov oče: N.

2. Epikurov oče, ki je šel kot „poljelovec“ (agripeta) na otok Samos in tam ustanovil šolo v mestu Samos: Ci.

3. neki slikar: Plin. — Od tod patron. Neoclīdēs -ae, m (Νεοκλείδης) Neoklíd (Neoklêjd), Neoklov sin (= Temistokles): O.

Nēo(n) -ōnis, m (Νέων) Néon, gr. moško ime, npr.: Neo Boeotius, Neo Thebanus L.

Neoptolemus -ī, m (Νεοπτόλεμος) Neoptólem, gr. moško ime, poseb.

1. Ahilov sin, sicer imenovan tudi Pyrrhus (Rdečelasec): Ci., V., O.; kot naslov Enijeve tragedije: Ci.

2. vojskovodja Aleksandra Velikega: N.

3. tragiški igralec z otoka Skiros, prijatelj makedonskega kralja Filipa II.: Suet.

4. mološki kralj, Olimpiadin oče, ded Aleksandra Velikega (Olympias): Iust.

5. prijatelj Aleksandra Velikega, po njegovi smrti satrap v Armeniji: Iust.

Neratius 3 m Nerátij(ev), ime rodovne veje iz Samnija. Znana sta:

1. Neratius Priscus Neratij Prisk, znamenit pravnik, po rodu iz samnitskega mesta Sepin (Saepinum), avtor številnih del o pravu: Dig.

2. L. Neratius Marcellus Lucij Neratij Marcel, brat Neratija Priska: Plin. iun.

Nerius 3 (prim. Nerō) Nêrij(ev), ime rim. rodu, npr. Cn. Nerius Pupinia Gnej Nerij Pupinija: Ci. ep., morda zloglasni oderuh, ki ga omenja H. (Sat. 2, 3, 69): scribe decem a Nerio.

Nēsaeē -ēs, f (Νησαίη = ἡ νησαίη otočanka) Nesája, samogovoreče ime ene izmed Nereid: V., Pr., Hyg.

Nīcaea -ae, f (Νίκαια) Nikája, Nicéja

I.

1. Nicéja, znamenito mesto v Bitiniji, ob jezeru Askanij, sprva imenovano Ancōra, potem Antigonia (po ustanovitelju Antigonu), novo ime (Νίκαια) pa ji je dal Lizimah po svoji zmagi (νίκη) pri Ipsu l. 301 (zdaj Isnik = εἰς Νίκαιαν): Ci., Cat., Plin. iun. Od tod adj.
a) Nicaeēnsis -e nicéjski, iz Nicéje: Ci. ep., Diophanes Varr., Isigonus Plin., Gell.; Nicaeēnsēs -ium, m Nicéjci, preb. Niceje: Ci., Traianus ap. Plin. iun.
b) Nicaenus 3 nicéjski: fides Cod. Th. na nicejskem koncilu (cerkvenem zboru) sprejeta veroizpoved.

2. Nikája, mesto ali gradišče v Lokridi ali ob vznožju gore Ojta (Oeta) blizu Termopil: L.

3. mesto v Indiji ob Hidaspu; ustanovil ga je Aleksander Veliki (zdaj najbrž razvaline pri vasi Darapur): Cu., Iust.

4. mesto v Liguriji, kolonija Masilijcev (zdaj Nizza): Plin., Mel. —

II. žensko ime, npr. ime Kraterove soproge: L.

Nīcē -ēs, f (Νίκη) Níke, grško žensko ime: erat Nice, facie eximia ut praedicatur, uxor Cleomeni Syracusani Ci.

Nīcēratus -ī, m (Νικήρατος) Nikêrat, gr. moško ime

1. gr. ulivalec kipov: Plin.

2. gr. zdravnik za časa Avgusta: Plin.

3. oseba v komediji: Ter.

Nīciās -ae, m (Νικίας) Níkias, gr. moško ime. Poseb. znani so:

1. atenski državnik in vojskovodja, Alkibiadov vrstnik: N., Iust.

2. N. Curtius Nikias Kurcij, slovničar, Ciceronov spremljevalec v Kilikiji: Ci. ep.

3. Pirov dvorjan, ki se je konzuloma Gaju Fabriciju in Kvintu Emiliju ponudil, da zastrupi kralja: Quadr., Gell., Amm.

4. slikar iz Aten: Plin.

Nīcomēdēs -is, m (Νικομήδης) Nikoméd, ime treh bitinijskih kraljev:

1. Nikomed I. (281—246), ustanovitelj kraljestva in mesta Nikomedija: N.

2. Nikomed II. Epifan, podložnik Rimljanov, umrl l. 91: L. epit., N., Iust.

3. Nikomed III. Everget: Iust.

4. Nikomed IV.; l. 74 je na smrtni postelji zapustil Rimljanom svoje kraljestvo: Ci., S., Suet., Iust.

Nigidius 3 Nigídij(ev), ime rim. rodu, v katerem se je najbolj proslavil P. Nigidius Figulus Publij Nigidij Figul („Lončar“), Ciceronov prijatelj, poleg Varona najznamenitejši gramatik klasičnega obdobja, pretor l. 59, kot Pompejev pristaš umrl v pregnanstvu l. 44: Ci., Gell. — Od tod adj. Nigidiānus 3 Nigídijev: Gell.

Ninnius 3 Nínij(ev), ime imenitnega, prvotno kampan(ij)skega rodu. Poseb. znana sta:

1. L. Ninnius Quadrātus Lucij Ninij Kvadrat, tr. pl. l. 58, Ciceronov prijatelj in Klodijev nasprotnik: Ci., Asc.

2. (iz cesarske dobe) Ninnius Crassus Ninij Kras, ki je prevedel v latinščino Iliado: Prisc.; Non. ga imenuje samo Crassus.

Ninos (Ninus) -ī, f (Νίνος) Nínos

1. prastaro glavno mesto Asirije, vzhodno od reke Tigris nasproti Mosula, pri poznejših piscih imenovano (po hebr. Niniveh) Nōnivē ali Ninevē, porušeno l. 606 (gl. tudi Nōnivē): Lucan., Plin., T. Heros eponymos mesta Ninus -ī, m (Νίνος) Nínos, Belov sin, ki je (po stari bajki) s svojo soprogo Semiramido ustanovil mesto Ninos (Ninive): O., Cu., Iust., Aug.

2. Ninus -ī, f Nínos, drugo ime frigijskega mesta Hierapolis (Hierapola, Hierapolis): Amm.

Nīsa -ae, f (Νῖσα) Nísa, žensko ime: V.

Nōbilior -ōris, m Nobílior, rodbinsko ime v Fulvijevem rodu, npr. M. Fulvius Nobilior Mark Fulvij Nobilior: L. (gl. Fulvius).

Noēmōn -ōnis, m (gr. νοήμον razumen) Noémon, moško ime: V., O.

nōminālis -e (nōmen) imenski, imena (gen.): gentilitas Varr. Adv. nōmināliter imenoma, z imenom, po imenu: annuere Arn. Subst. nōminālia -ium, n god(ovanje), dan, ko je dobil otrok ime: Tert.

nōminātiō -ōnis, f (nōmināre)

1. (po)imenovanje: consuetudo nominationum Vitr.

2. occ.
a) beseda: Varr.
b) kot ret. t. t. (po)imenovanje, nadetje (dajanje) imena, ret. figura, če se da ime stvari, ki še nima nobenega ali pa nima primernega imena: Corn.

3. kot držpr. t. t. imenovanje, svetovanje, predlaganje kandidata za kako državniško službo ali dostojanstvo, imenovanje, nasvet, predlog: haec senatus: reliqua populus Romanus in ea familia quam vidit amplissimam persequetur, in primis paternum auguratus locum, in que[m] ego eum, ut quod a patre accepi filio reddam, meā nominatione cooptabo Ci., is in Pansae locum petere constituit; eam nominationem a te petimus Ci. ep., nominatio in locum eius non est facta L., die nominationis Plin. iun.; s subjektnim gen.: nominatione consulum T. na predlog konzulov.

Nōnius 3 Nónij(ev), ime rim. plebejskega rodu. Poseb. znani so:

1. M. Nonius Sufēnās Mark Nonij Sufenat, pompejevec, tr. pl. l. 56: Ci. ep.

2. Nonius Asprēnās Nonij Asprenat, Cezarjev podpoveljnik (legat) v Afriki in Hispaniji: Auct. b. Afr., Auct. b. Hisp.

3. Nonius Asprēnās Nonij Asprenat, Avgustov prijatelj, poročen s sestro Kvintilija Vara, obtožen zastrupljanja, a spoznan za nedolžnega; menda konzul l. 6 po Kr. (nam. Aruntija): Plin., Suet. (ki ga imenuje Nonius Asprenas in Asprenas Nonius).

4. C. Nonius Asprenas Gaj Nonij Asprenat, sin prejšnjega; pod poveljstvom svojega ujca Kvintilija Vara se je udeležil bitke v Tevtoburškem lesu (gozdu), kjer se je srečno rešil, pozneje (l. 14 po Kr.) pa je bil upravitelj v Afriki: T.

5. Nonius Marcellus Nonij Marcel, rim. slovničar ob koncu 3. stoletja po Kr.; njegovo delo Compendiosa doctrina per litteras se nam je ohranilo, čeprav precej okrnjeno.