Franja

Sulla -ae, m (gr. Συλλᾶς, od tod lat. tudi Sylla) Súla, ime patricijske družine Kornelijevega rodu. Poseb. znani so:

1. L. Cornēlius Sulla s priimkom Fēlīx Lucij Kornelij Sula Srečni, roj. l. 138, zmagovalec nad pontskim kraljem Mitridatom l. 87. Kot vodja aristokratov in l. 86 Marijev nasprotnik si je l. 82 pridobil oblast nad Rimom; imenovan je bil za diktatorja, uvedel je strahovlado, se kruto maščeval Marijevim pristašem ter jih s svojimi znamenitimi zloglasnimi proskripcijami popolnoma uničil. Leta 79 se je odpovedal diktatorstvu ter umrl l. 78 na svojem podeželskem posestvu v Puteolih: Ci. idr. Od tod
a) adj. Sullānus (Syllānus) Súlov: tempus, ager, assignationes Ci., partes (stranka) N., civilis sanguinis Sullana sitis Sen. rh., saeculum, proscriptio Sen. ph., crudelitas Sen. ph., Plin., violentia Val. Max., bellum, tempora Plin.; subst. Sullānī -ōrum, m súlovci, Súlovi pristaši (privrženci): Ci.
b) desid. sullāturiō (syllāturiō) -īre hoteti posnemati Súla (Súlo): hoc turpe Gnaeus noster biennio ante cogitavit; ita sullaturit animus eius et proscripturi[t] iam diu Ci. ep., nec a verbis modo, sed ab nominibus quoque derivata sunt quaedam, ut a Cicerone „sullaturit“, Asinio „fimbriatum“ et „figulatum“ Q., vix illa, quae πεποιημένα vocant, quae ex vocibus in usum receptis quocumque modo declinantur, nobis permittimus, qualia sunt [ut] „sullaturit“ et „proscripturit“ Q.

2. Faustus Cornelius Sulla Favst Kornelij Sula, sin prejšnjega, kvestor l. 54, Pompejev privrženec in zet. Pod Pompejevim poveljstvom se je bojeval l. 63 pred Jeruzalemom (na jeruzalemsko zidovje je splezal prvi), potem pri Farzalu proti Cezarju in po Pompejevi smrti pri Tapsu v Afriki, kjer je bil ujet in so ga Cezarjevi vojaki ubili l. 46: Ci. Njegova sestra (dvojčica) Favsta je bila drugič omožena s Titom Anijem Milonom: Ci. ep.

3. P. Cornelius Sulla Publij Kornelij Sula, nečak diktatorja Sule. Kot consul designatus je bil l. 66 obtožen de ambitu in obsojen, zato l. 65 ni mogel nastopiti konzulske službe. Leta 62 so ga obdolžili, da je sodeloval v Katilinovi zaroti, a sta ga Cicero in Hortenzij odlično zagovarjala in ga rešila obsodbe. Kot Cezarjev pristaš se je pozneje bojeval pri Farzalu ter umrl l. 45 (menda so ga na potovanju ubili roparji): Ci., S., L. epit., Suet.

4. Sulla, astrolog za časa Kaligule: Suet.

Sulmō -ōnis, m Súlmo (Sulmón)

1. pelignijsko mesto na Sabinskem, rojstni kraj pesnika Ovidija (zdaj Sulmona): Ci. ep., L., O., Sil., Fl. Od tod adj.
a) Sulmōnēnsis -e sulmónski: ager Plin.; subst. Sulmōnēnsēs -ium, m Sulmónci, preb. Sulmona: C., Plin.; sg. Sulmōnēnsis -is, m Sulmónec: de Sulmonensi mera Cecropis? Iuv.
b) Sulmōntīnus 3 sulmónski, sulmontínski: Front.

2. mesto Volskov v Laciju: Plin.

3. ime nekega Rutulca v Turnovi vojski: Sulmone creatos quattuor hic iuvenes … viventīs rapit V.

Sulpicius 3 Sulpícij(ev), ime rimskega patricijskega rodu. Poseb. znani so:

1. Serv. Sulpicius Camerīnus Cornūtus Servij Sulpicij Kamerin(ski) Kornut, konzul l. 500, diktator in zmagovalec nad Latin(c)i l. 496: L.

2. Q. Sulpicius Camerīnus Cornūtus Kvint Sulpicij Kamerin(ski) Kornut, konzul l. 490, l. 454 eden od poslancev, ki jim je bila zaupana naloga, naj prinesejo zakone iz Grčije: L.

3. Serv. Sulpicius Camerīnus Servij Sulpicij Kamerin(ski), konzul l. 393, je nasprotoval izselitvi v Veje ter dosegel, da so vejska zemljišča razdelili med plebejce: L.

4. Q. Sulpicius Longus Kvint Sulpicij Long (Dolgi) je dal kot vojaški tribun s skale pahniti stražo, ki Galcem ni preprečila splezati na Kapitol(ij); kasneje je vodil pogajanja z Galci: L.

5. Serv. Sulpicius Rūfus Servij Sulpicij Ruf (Rdečelasi) je l. 377 kot konzulski tribun obvaroval tuskulski grad, ki so ga oblegali Latin(c)i: L.

6. C. Sulpicius Peticus Gaj Sulpicij Petik je bil petkrat konzul; l. 361 se je bojeval proti Hernikom in jih premagal, l. 358 je kot diktator porazil bojske Galce, l. 356 in 351 pa Tarkvinijce: L.

7. C. Sulpicius Longus Gaj Sulpicij Long (Dolgi), se je l. 323 kot konzul in pozneje še enkrat l. 317 vojskoval s Samniti (Samnijci) ter jih premagal v Kampaniji: L.

8. P. Sulpicius Galba Maximus Publij Sulpicij Galba Maksim je l. 211 Rim ubranil pred Hanibalovim napadom in v naslednjih letih uspešno poveljeval v spopadih proti makedonskemu kralju Filipu: L.

9. C. Sulpicius Gallus Gaj Sulpicij Gal, vojaški tribun v vojni proti makedonskemu kralju Perzeju, konzul l. 166, je premagal Ligur(ij)ce. Bil je zelo izobražen, dober govornik in poznavalec grške književnosti, ki je (kot kaže) v poznejših letih tudi sam pisateljeval in se poglobljeno ukvarjal z zvezdoznanstvom: Ci., Plin.

10. Serv. Sulpicius Galba Servij Sulpicij Galba je iz zavisti, vendar neuspešno skušal prikrajšati Lucija Emilija Pavla (tega je iz dna duše črtil) za zmagoslavje nad Perzejem. Kot pretor se je l. 151 neuspešno vojskoval v Luzitaniji. Ker je z neko sovražno tolpo, ki se mu je zaupno predala, izjemno kruto ravnal, so ga l. 149 v Rimu obtožili; obsodbe se je sicer rešil, a le s podkupovanjem in nemožatimi prošnjami. Bil je prvi govornik svoje dobe: Ci., Q., Val. Max.

11. Serv. Sulpicius Galba Servij Sulpicij Galba, sin prejšnjega, Saturninov nasprotnik, konzul l. 108: Ci.

12. C. Sulpicius Galba Gaj Sulpicij Galba, svak Gaja Grakha, izvrsten govornik, l. 110 javno obsojen, ker se je pustil podkupiti Jugurti: S.

13. P. Sulpicius Rūfus Publij Sulpicij Ruf, rojen l. 124, sprva pristaš aristokratov. Njim naklonjeno je s svojo izjemno govorniško nadarjenostjo vneto deloval za ohranitev ustave zlasti kot ljudski tribun l. 88. Ko se je Cezar l. 87 potegoval za konzulat, ne da bi bil prej pretor, mu je Sulpicij odločno nasprotoval in se zato sprl z njim in njegovo družino. Pozneje ga je na svojo stran pridobil Marij in ga izkoristil za svoje velikopotezne načrte; Sulpicij je predlagal več zakonov, ki sicer niso kazali nobenih prevratnih namenov, so pa očitno bili naperjeni proti senatu in aristokratom (leges Sulpiciae), med njimi še zlasti a) zakon, da ne sme noben senator imeti več kot 2000 denarijev dolga, in b) legemque ad populum tulit qua Sullae imperium abrogaretur, C. Mario bellum decerneretur Mithridaticum Vell. Ker so njegovi predlogi izzvali hud odpor senata in aristokracije, se je Sulpicij obdal s 3000 najetimi vojaki ter z njihovo pomočjo s silo dosegel, da so zakonski predlogi obveljali. Nato je razjarjeni Sula odrinil proti Rimu, ga l. 82 zavzel ter Marija in Sulpicija odstavil. Oba sta sicer pobegnila, a Sulpicija so po izdaji nekega sužnja pri Lavrentu ujeli in usmrtili: Ci., N., Vell.

14. P. Sulpicius Galba Publij Sulpicij Galba, edil skupaj s Ciceronom, s katerim se je pozneje potegoval tudi za konzulat, vendar ni uspel: Ci. ep.

15. Serv. Sulpicius Lemonia Rūfus Servij Sulpicij Lemonija Ruf, menda oče pesnika Servija Sulpicija (gl. Servius), prijatelj Cicerona, s katerim je skupaj študiral retoriko pri Molonu na Rodosu. Pozneje se je podal v pravniške vode in kot odvetnik še bolj zaslovel kot govornik. Leta 51 je bil konzul skupaj z Markom Marcelom; po daljšem političnem omahovanju se je končno odločil za Cezarja in l. 46 kot namestnik upravljal Ahajo. Po Cezarjevi smrti je zopet politično omahoval in umrl l. 43 na potovanju v Mutino k Antoniju kot senatov odposlanec. Zapustil je veliko učencev in spisov; ohranilo se je le nekaj pisem, ki jih je pisal Ciceronu: Ci., Q., Gell., Dig.

16. Serv. Sulpicius Galba Servij Sulpicij Galba, legat pod Cezarjem v Galiji, l. 54 pretor. Leta 49 se je potegoval za konzulat, vendar je kljub Cezarjevemu priporočilu neslavno propadel. Pozneje se je pridružil zarotnikom zoper Cezarja in bil kot njegov morilec obsojen l. 43: Ci., C., Suet.

17. P. Sulpicius Rūfus Publij Sulpicij Ruf se je pod Cezarjevim poveljstvom bojeval v Galiji, bil l. 48 poveljnik (praetor) Cezarjevega ladjevja in v letih 47—45 upravitelj province Ilirija: Auct. b. Alx.

18. C. Sulpicius Galba Gaj Sulpicij Galba je potem, ko je zapravil vse svoje premoženje, naredil samomor: T.

19. Sulpicius Asper Sulpicij Asper je služil v cesarski telesni straži in se udeležil Pizonove zarote proti Neronu; to ga je stalo življenja, njegovo smrt pa opisuje T. kot constantiae exemplum.

20. Serv. Sulpicius Galba Servij Sulpicij Galba je l. 68 po Kr. v starosti 73 let kot Neronov naslednik zasedel cesarski prestol, vendar so ga že januarja l. 69 po Kr. vojaki umorili zaradi njegove skoposti: T., Suet.

21. C. Sulpicius Apollinaris Gaj Sulpicij Apolinar, rojen v Kartagini, učen slovničar, učitelj Avla Gelija in poznejšega cesarja Pertinak(s)a. Napisal je quaestiones epistolicae in v metrični obliki vsebine Plavtovih in Terencijevih komedij ter Vergilijeve Eneide: Gell.

22. Sulpicia Sulpicija
a) pesnica, menda hči pesnika Servija Sulpicija (gl. Servius). Njeno ljubimkanje z osvobojencem Cerintom (Kerintom, s pravim imenom Kornut) opeva Tibul v 4. knjigi svojih elegij; v isti knjigi je objavil 5 njenih pesniških pisemc, ki jih je pisala svojemu ljubimcu (7.—12.): Tib.
b) pesnica ljubezenskih pesmi iz obdobja cesarja Domicijana, sloveča po svoji zvestobi do soproga Kalena: Mart., Aus., Sid.

23. P. Sulpicius Quirīnus Publij Sulpicij Kvirin ni izviral iz patricijske družine Sulpicijev, pač pa je bil po svoji soprogi Lepidi sorodstveno povezan z Liboni iz Skribonijevega rodu. Kot pogumen vojak in spreten upravnik se je prikupil Avgustu, ki ga je l. 12 imenoval za konzula. Kasneje je baje upravljal provinco Afrika, zagotovo pa kot cesarski namestnik dvakrat provinco Sirija, prvič menda l. 5 pr. Kr., drugič pa nedvomno l. 6. po Kr. Kot provincialni upravitelj se je izkazal tudi na vojaškem področju, saj je porazil več Rimljanom sovražnih ljudstev. Leta 1 pr. Kr. je bil kot comes et rector iuvenis dodeljen mlademu, za namestnika v provinco Armenija poslanemu Gaju Cezarju; spotoma se je poklonil Tiberiju, ki je bival na Rodosu, ta pa mu je ostal zvest prijatelj vse do njegove smrti l. 21 po Kr., ko je dal njegovo truplo pokopati na državne stroške: T., Vell., Suet., Fl. — Kot adj. Sulpicius 3 Sulpícijev: horrea H. (nekega Sulpicija Galbe, ki je imel v Horacijevem času v Rimu veliko zalogo vina), lex Fl. (zgoraj pod št. 13 omenjenega ljudskega tribuna Publija Sulpicija Rufa). — Od tod adj. Sulpiciānus 3 Sulpícijev, sulpicijánski: classis C. (pod št. 17 omenjenega pretorja P. Sulpicija Rufa), seditio Q. (ki ga je sprožil ljudski tribun Publij Sulpicij Ruf; gl. št. 13).

sulpur (slabše (v gr. obl.) sulphur, napačno sulfur) -uris, n (tuj., verjetno sredozemskega izvora; prim. got. swibls = anglosaško swefel, swaefl = nem. Schwefel, od koder izpos. žveplo v sl.)

1. žveplo: Ca., Varr., Pr., Sen. ph., Col., Plin., Veg., Cl. idr., late circum loca sulpure fumant V., acri sulpure montes oppleti Lucr., ipseque te circum lustravi sulphure muro Tib.; v pl. =
a) kosi žvepla, žvepleni kosi: Q., vivacia, lurida ali lutea sulphura O.
b) žveplene kopeli (pri Bajah): sulphura contemni vicus gemit H.; sulp(h)ur vivum O. ali vivum sulp(h)ur L., Plin. Val. samorodno žveplo, žvepleni cvet, sulp(h)ure vivo ali samo sulp(h)ure suffumigare Cels., Plin. Val. žveplati, žvepliti; v pl.: supura viva V.

2. meton. blisk, strela zaradi žveplenega vonja: aetherioque nocens fumavit sulphure ferrum Luca., ocius ilex sulpure discutitur sacro Pers.

Opomba: Acc. sg. m sulphurem: Tert., Veg.

sulpurātiō, sulphurātiō (sulfurātiō) -ōnis, f (sulp(h)ur, sulfur) podzemeljska žveplena žila, zaloga (zaloge) žvepla v zemlji, žvepleni skladi v zemlji: et sulpuratio (v novejših izdajah suppuratio) contraxit umorem Sen. ph.

sulpurātus, sulphurātus (sulfurātus) 3 (sulp(h)ur, sulfur) žveplan, žvepljen = žveplo vsebujoč, žveplen, žveplast, žvepléna(s)t: sulpurata aqua Plin., fontes Vitr., lana Cels., merx, ramentum Mart., gehenna sulphuratior Tert. Od tod subst. sulp(h)urāta -ōrum, n
a) (sc. fīla) žveplena vlakna, žveplene niti, žveplenice: qui pallentia sulphurata fractis permutat vitreis Mart.
b) podzemeljske žveplene žile, zaloge žvepla v zemlji, žvepleni skladi v zemlji: Plin.

Summānus (Submānus) -ī, m Sumán (Submán), sprva etruščansko, kasneje tudi rimsko božanstvo, bog nočnega neba, rose, bliskajoči bog noči, ki so ga pozneje istovetili s Plutonom (naspr. Iuppiter, Diespiter, bog dnevnega neba): Pl., Ci., L., O., Plin., M., Arn., Aug. Od tod Summānālia -ium, n sumanálije = Sumánu darovani daritveni kolači (v obliki kolesa): P. F., Summanalia liba farinacea in modum rotae fincta[e] Fest.

Sum-moenium -iī, n (sub in moenia) Sumójnij (Suménij) = Zazidje, Za obzidjem, Izza obzidja, kraj v Rimu, bivališče vlačug: Mart. Od tod adj. Summoeniānus 3 sumójnijski (suménijski) = za obzidjem se nahajajoč, izza obzidja prihajajoč: uxores ali buccae Mart. vlačuge za obzidjem (izza obzidja).

summus 3 (iz *sup-mo-s; sup = sub; prim. skr. upamáḥ najvišji, gr. ὕπατος : ὑπό, umbr. somo (= summum)) superl. k adj. superus

I. najbolj zgornji, najzgorn(j)ejši, najvišji (naspr. īnfimus, īmus): summum iugum montis C., pars summum castrorum locum petere coepit C. na vzpetino, na kateri je stal tabor, ex summi cacuminis luco L., summus ego (sc. iacui in triclinio) H. najzgorn(j)ejši = prav zgoraj, najvišje (tj. na prvem, na najčastnejšem mestu); metaf. (o zvoku, glasu) najvišji, najmočnejši, najglasnejši (naspr. īmus): summo haec clamore Pl., agere clamore summo Ter., summo sonitu quatit ungula terram Enn. ap. Macr., sonus summus Plin., Q., vox summa Q., iubeo te salvere voce summa, quoad vires valent Pl., qui summa voce versus multos uno spiritu pronuntiare consuescebat Ci.; toda: modo summa voce (= z najdebelejšim ali najglobljim glasom, z basom), modo hac resonat quae chordis quattuor ima H. (po razporeditvi strun na tetrakordu, na katerem je bila basova struna najvišja, visokotonska struna pa najnižja); partitivno = najzgorn(j)ejši del, najvišji del česa: Ca., Enn., Ter. in poznejši pisci: summus puteus Pl. vodnjakov rob, rob vodnjaka, summum vestimentum Pl. skrajni rob oblačila, summa purpura Lamp. rogljiček ali ušesce toge, summus clipei umbo V. konica (rt) ščitovega popka, in summo (sc. clipeo) custos Tarpeiae Manlius arcis stabat V. na zunanjem ščitovem robu (drugi vežejo: in summo Tarpeiae arcis; gl. spodaj subst. summum -ī), summus mons C. vrh gore, summi montes V. vrhovi (konice, rti) gora, summa urbs Ci., V. ali summa arx V. zgornji del mesta, najvišji del mesta, grad, summum tectum V. sleme, in summa sacra via Ci. prav zgoraj na sveti cesti, summa aqua ali unda, summi fluctus, summa aequora, summum mare V. površina vode itd., summo pectore exstare C. prav zgoraj iz prsi, summum corpus V., O. površina telesa, koža, summa cutis Cels. površina kože, summi digiti Q. konice prstov na nogi, summaque per galeam delibans oscula fatur V. (gl. dē-lībō), summas (sc. amphoras) operit auro N. vrče zgoraj, summa gramina V. travni vršički. Od tod subst.

1. summum -ī, n najzgorn(j)ejši del, najvišji del, najzgorn(j)ejše mesto, najvišje mesto, najvišji prostor, višina, vrh, vršina, rt: summum tecti V. sleme, ab eius (sc. frontis) summo … late diffunduntur (sc. cornua) C., ad summum montis egressus est S.; v pl.: summa tectorum Cu. hišne stehe, summa Lycaei V. vrhovi, summa collis Auct. b. Afr. konica, rt, summa scopuli V. ali petrae Cu. vrhovi, konice, summa (sc. corporis) riguerunt Sen. ph. okončine, skrajn(j)i udje; v obscenem pomenu: summa petere Mart.; abstr. (brez določila v gen.) najzgorn(j)ejše mesto, najvišje mesto, vrh, vrhunec: non longe abesse a summo Ci., leviter a summo inflexum bacillum Ci. od zgoraj, collis ab summo aequaliter declivis C. z vrha, od vrha, od zgoraj, angustius ad summum fastigium C. navzgor, in summo C., L. na vrhu, sunt in summo Plin. iun. prav zgoraj, in summum evadere L., redire in summum Petr., a summo petere Q. površno, dare a summo bibere Luc. fr. začenši od zgoraj, od zgoraj naprej = po vrsti; tako tudi: da, puere, ab summo Pl. ali puere, a summo septenis cyathis committe hos ludos Pl., si quid de summo petas Pl. če hočeš kaj iz najvišje sklede, emergere ad summum Lamp. na površje.

2. summa -ae, f, gl. summa. —

II. metaf.

1. (po dostojanstvu, veljavi, kakovosti ipd.) najvišji, prevzvišeni, največji, najimenitnejši, najznamenitejši, najodličnejši, najizvrstnejši, najboljši, najpoglavitnejši, glavni, najvažnejši, najpomembnejši
a) (o osebah): summus vir Ci., summi viri Pl., summi homines Ci., summus imperator Pl., Ci. vrhovni poveljnik, nadpoveljnik, in summis habitus est ducibus N. šteli so ga med najznamenitejše vojskovodje, summus amicus Ter. najboljši, Simulo fuit summus (sc. amicus) Ter., summum (sc. amicum) alicui esse Ter., summus deûm rector O., summus Iuppiter Enn. ap. Non., Pl., summus Sol Enn. ap. Prob., pater summus (sc. Iuppiter) V., summus deûm V., O., sacerdos Vulg.; z gen.: severitatis et munificentiae summus T. najvišji sodnik o strogosti in milosti. Od tod subst. α) summus -ī, m najvišji, visoki (naspr. infimus najnižji, nizki, namreč izmed ljudstva): Amm.; nav. v pl.: cum par habetur honos summis et infimis Ci., cum a summis, mediis, infimis hoc fit Ci. β) summa -ōrum, n glavna oseba, glavni: summa ducum, Atrides O. (prim.: ductores Danaûm delecti, prima virorum Lucr.)
b) (o stvareh): bellum gerentes summum summā industriā Enn. ap. Non., summum bellum Hirt., sine summa industria N., summa vi Enn. ap. Macr., V., dos summa Ter., summum bonum Ter., Ci., malum Ci., periclum Acc. ap. Ci., periculum N., periculum ac discrimen Ci., in summo et periculosissimo rei publicae tempore Ci. v najhujšem in najnevarnejšem trenutku (času) za državo, summa salus rei publicae Ci. najvišja blaginja države = vsa državna blaginja, summa res publica Ci. vsa državna blaginja, vsa država, summa res publica temptatur Ci., ad summam rem publicam pertinere Ci., summa amentia, ambitio, fides, religio, difficultas, prudentia, infamia, iniuria, copia facultasque dicendi Ci., summa bonitas et aequitas causae Ci. ep., summum artificium, studium Ci., deorum summus erga vos amor Ci. prekomerna, summum ius Ci. najstrožje, do vrhunca dognano pravo; od tod preg.: summum ius summa iniuria Ci.; summus honor Ci., Lucr., honoribus summis perfuncti Ci. ep. ali functi N., summo loco natus Ci. visokega stanu, summi homines ac summis ingeniis praediti Ci., omnia summa facere Ci. kar najbolj se (po)truditi, storiti, kar je (le) mogoče, vident … unum virum esse, in quo summa sint omnia Ci. vse (dobre) lastnosti v največji meri, omnia summa adeptus Ci. vse najvišje, summo magistratui praeesse C., quod si enuntiatum esset, summum in cruciatum se venturos viderent C. najhujše, summum scelus S., summa humanitas, paupertas N., summus imitator N. najmarljivejši, summum genus N. najimenitnejši rod, najimenitnejša družina (rodbina), amicis summas potestates dederat N.; pogosto summa res glavna stvar, najvažnejša stvar, najpomembnejše, vse: consilium de summis rebus capere N. ali habere V., si tantummodo summas (sc. res) attigero N., de summis rebus dimicare N. biti odločilni boj, quo res summa loco, Panthu? V. kako je z vsem?, kako je z državo? (po drugih: kje se bije glavni boj?). Kot subst. summa -ōrum, n najvišja oblast, vrhovna oblast: biennium summis potiti Aur.

2. (časovno ali po zaporedju) najskrajnejši, zadnji (naspr. prīmus): haec est praestituta summa ei argento dies Pl. zadnji dan (rok) za plačilo, venit summa dies … Dardaniae V., cum vero aestas summa esse coeperat Ci. (ob) sredi poletja, hiems summa Ci. ep. koncu se bližajoča, iztekajoča se, summa senectus Ci., summo carmine H. ob koncu pesmi, in fluvium primi cecidere, in corpora summi Lucan., summam manum imponere eloquentiae Q. govorništvo (zgovornost) izpopolnjevati, cuius rei eadem in argumentis ratio est, ut potentissima prima aut summa ponantur Q. prvo ali zadnje, nihil nostrā intersit, utrum ab summo an ab imo an ab medio nomina eorum dicere incipiamus Corn. — Adv.

1. summē kar največ, zelo, močno, nadvse, silno: quod me sollicitare summe solet Ci., summe contendere, diffidere Ci. ep., summe cupere C., summe admirari Q., summe officiosus Ci., summe studiosus, summe iucundum Ci. ep., vir summe disertus Q., mei summe observantissimus Plin. iun., locus summe munitus H.

2. adv. acc. n summum kvečjemu, največ: respondit triduo illum aut summum quadriduo esse periturum Ci., quattuor aut summum quinque sunt inventi Ci., bis terve summum Ci., uno aut summum altero proelio L.; v enakem pomenu poznolat. ad summum: raro quis iterum vel ad summum tertio Marc.

3. adv. abl. n. summō naposled, slednjič, nazadnje, vendarle: quia et initio movendus sit iudex et summo impellendus Q.

Opomba: V pozni lat. se superl. summus še okreplja z adv.: apprime summus Quadr. ap. Gell., valde summus Plin. Val.

sūmptiō -ōnis, f (sūmere)

1. vzetje, jemanje, sprejem, sprejetje: operis Vitr., cibi Cael., v pl.: in singulas sumptiones Ca. — Soobl. sūmpsiō -ōnis, f (v nekaterih rokopisih).

2. = gr. λῆμμα sprednji stavek, nadstavek, premisa v silogizmu: sed demus tibi istas duas sumptiones (ea quae λήμματα appellant dialectici, sed nos Latine loqui malumus), adsumptio tamen (quam πρόληψιν iidem vocant) non dabitur Ci.

sūmptus -ūs, m (sūmere)

1. jemanje (zdravila): decoctio cotidie sumptui data Plin. Val.

2. izdatek, strošek, poraba, potrošnja, utrata, nav. pl. stroški, izdatki: Pl., Iust. idr., suo sumptu na svoje stroške, ob svojih stroških ali sumptu publico, publico sumptu na državne stroške, ob državnih stroških, npr.: magnum numerum equitatūs suo sumptu semper alere C., navem aedificare sumptu publico Ci., publico sumptu … deorum templa novo decorare saxo H., sumptu (glej opombo spodaj) ne parcas ulla in re Ci. stroškov naj ti ne bo žal, sumptum afferre Ci. stroške povzročiti (povzročati), stroške prizade(va)ti, sumptum inferre alicui Ci. stroške zaračunati (zaračunavati) komu, sumptum dare Ci. stroške plačati, opere rustico faciundo facile sumptum exercere suom (= suum) Ter. stroške svojega prehranjevanja (vzdrževanja) zlahka pokrivati (zalagati) iz … , quanto curam sumptumque minorem haec habeant, tanto … H. kolikor manj skrbi in stroškov je treba za te reči, sibi sumptum fecit Ter. sebi je trošil, sumptum filii, quem faciunt Ter., opus est sumptu ad nuptias Ter., sumptum in aliquid facere ali impendĕre ali insumere Ci. zapraviti (zapravljati), (po)trošiti za kaj, sumptum nusquam melius posse poni Ci. ep. da se denarja ne da nikjer porabiti z večjim pridom, nullus fit sumptus in nos Ci. nič se ne porabi (zapravi) za nas, omnino nullus in imperio meo sumptus factus est Ci. ep. prav nobene potrate ni bilo, prav nič se ni zapravilo (potrošilo); z objektnim gen. (za kaj): sumptus epularum Ci., exiguus sumptus aedilitatis fuit Ci. z ediliteto (edilstvom) so bili združeni (povezani) neznatni stroški; v pl.: Pl., Ter. idr., nulli sumptus, nulla iactura Ci., modum facere sumptibus L., cum cotidiani maximi fierent sumptus N. ko se vsak dan zelo veliko zapravi (potroši), sumptus praebentur ex aliqua re H. stroški se pokrivajo (zalagajo) iz … ; occ. potrata, zapravljanje (zapravljivost): si illi pergo suppeditare sumptibus Ter., Nero … inusitatae luxuriae sumptuumque Eutr.

Opomba: Heterocl. gen. sg. sūmptī: Caecil., Ca.; poseb. pogosto v zvezi sumpti facere zapraviti (zapravljati), (po)trošiti kaj ali koliko: quod facit sumpti Pl., quid sumpti facere Luc., quantum sumpti fecerit Varr.; za kaj? z acc.: restim Pl.; dat. sg. pogosteje sumptū: Ci. ep.

Sunamītis -tidis, f (Sunam, mesto v Palestini) iz Súnama prihajajoča ali izhajajoča, Súnamka, Sunamítida: puella Hier.

Sūnium (Sūnion) -iī, n (Σούνιον) Súnion (Súnij), Súnionsko (Súnijsko) predgorje ali Súnionski (Súnijski) rt (nos) v južni Atiki (zdaj Kolonnes): Ter., Ci. ep., L., O., Mel., Plin., Stat. Od tod preb. Sūniī -ōrum, m Súnionci, Súnijci: Ci.

Sunucī (Sunicī) -ōrum, m Súnuki (Súniki), germansko pleme v belgijski Galiji: T.

supel-lex -lectilis, abl. sg. -e in -ī, f (super in legere; morda gre za predelavo nekega subst. *supellex -igis ali -icis po vzoru fictile) nad čim, na čem ležeč (o preprogah, odejah ipd.) le v sg. s kolekt. pomenom

1. pohištvo, pohišje, hišna oprema (oprava), sobna oprema (oprava), hišno ali sobno orodje: Pr., Plin., Iuv., Dig. idr., rustica Varr., multa et lautaque V., munda H., Campana H. = navadno lončeno posodje.

2. sploh orodje, orožje, priprava, oprava, oprema: militaris L. vojaška (vojna, bojna) oprava, nihil opus erat tam magnā medicorum supellectile Sen. ph., et enses et balteos et omnem armorum supellectilem sequere Fr.; pren. orodje, priprava, oprava, oprema, aparat, zaklad, zaloga: usus oratoriae quasi supellectilis Ci., in oratoris vero instrumento tam lautam supellectilem numquam videram Ci., amicos non parare, optumam et pulcherrimam vitae ut ita dicam supellectilem Ci., hoc genus sententiarum supellectilem vocabat Sen. rh. zaloga, repertorij, iskalnik, register, supervacua litterarum supellectile Sen. ph., copiosam sibi verborum supellectilem compararit Q., noris, quam sit tibi curta supellex (= uvid, razumevanje, previdnost) Pers.; preg.: muliebris supellex est clarus clamor sine modo Pl. — Soobl.
a) supellectilis -is, f: Pl., Eutr., Fest., Char.;
b) suppellex: Paul. (Dig.), Amm.;
c) superlex: Arn.; toda supellex, non superlex: Prob.

super¹ (sup = sub; prim. gr. ὑπέρ, gl. sub)

A. adv.

1. gori, zgoraj, vrh, nad, na vrhu, povrh(u): Cels. idr., super adstantium manibus in murum attolitur S. fr., eo super tigna bipedalia iniciunt C., haec super e vallo prospectant Troes V., haeret visceribus super incumbens V., procumbit humi bos; ille super talīs effundit pectore voces V. nad njim stoječ, purpureasque vestes super … coniciunt V., tellure super porrecta H., ipse Anien … infraque superque saxeus Stat., humum super spargens T.; prim. zloženke super-luō, super-iaciō, super-iniciō, super-impōnō idr.; occ.
a) odzgoraj (od zgoraj): ac si … terra … regna recludat pallida … superque immane barathrum cernatur V., quos (sc. hostes) super eques et … pedites adflictabant T.; prim. zloženko super-incidō.
b) navzgor, nad sebe, nadse, kvišku: tum breviter super aspectans convexa precatur V.

2. metaf.
a) vrh(u) tega, razen tega, poleg tega (prim. īnsuper): Ph. idr., super dicebant quidquid cepisset, adstringi Ci., et super ipsi Dardanidae infensi poenas cum sanguine poscunt V., voto deus … annuerat dederatque super, ne … O., adde super H., accipit et bis dena super sestertia nummûm H.; super quam ali super quam quod L. razen tega, da.
b) (še) čez, (še) več, (še) bolj, tudi še, predvsem: his accensa super V., ecce super maesti V., ira super (sc. est) V.; satis superque zadosti (dovolj) in še več = več kot zadosti, več kot dovolj, več kot preveč, čez mero (silo), prekomerno: satis superque dixi Ci., ut ea (sc. caelo missa vis aquae) modo satis superque foret S., satis superque me benignitas tua ditavit H., dedi satis superque poenarum tibi H., satis superque humilis L.; tako tudi: poenas dedit usque superque quam satis est H., multum superque T.; occ. (v pomenu neuporabljanega pt. pr. glag. supersum) (pre)ostajajoč, (pre)ostal: quia super sanguinis esse L., praeter arma et naves nihil erat super N., o mihi sola mei super Astyanactis imago V., nec spes ulla super (sc. est) Val. Fl. —

B. praep. (pesn. in pri T.; sklonu je pogosto zapostavljena)

I. z abl.

1.
a) krajevno nad čim, vrh(u) česa: super qua (sc. navi) turrim … opposuit C., gemina super arbore sidunt V., requiescere noctem fronde super viridi V., conveniunt stratoque super discumbitur ostro V., moritura super crudeli funere virgo V., destrictus ensis cui super cervice pendet H., super Pindo H.; v verzih: parumne campis atque Neptuno super fusum est Latini sanguinis? H. (Epod. 7, 3—4; super fusum je najbrž pesn. tmeza (nam. superfusum) in sklona campis atque Neptuno sta dativa, oba enako odvisna od glag. superfusum).
b) časovno med čim, ob čem: super cena loqui Pl., cum fremit (sc. lupus) ad caulas … nocte super media V.; podobno: rixa super mero debellata H. pri vinu (= med pitjem vina).

2. metaf. glede na kaj, glede, zaradi, zastran česa, o čem: Hier. idr., nemo fecit super tali re cum hoc magistratu rem Ca. ap. Fest., misine ego ad te … epistulam super amica … ? Pl., quid agendum nobis sit super legatione votiva Ci. ep., hac super re scribam ad te Ci. ep., ne super tali scelere suspectum sese haberet S., fidus super tanta re L., super tali causa missi N., multa super Priamo rogitans V., haec super arvorum cultu pecorumque canebam V., nihil super imperio moveor V., super sua laude V. za svojo slavo, V., mitte civiles super urbe curas H., patrumque prosperes decreta super iugandis feminis H., mentes deorum explorant super eventu Sil., consultant bello super Sil., multus super ea re variusque rumor T.; occ. razen česa, poleg česa, k čemu še: hortus, ubi et … fons et paulum silvae super his foret H. (po drugih = nad njima), multa nefanda casu super ausi Amm. —

II. z acc.

1. krajevno
a) (pri glagolih premikanja) nad kaj, čez kaj: Cels., Ph., Plin., Suet. idr., super lateres coria inducuntur C., epistula super caput posita S., cum alii super vallum praecipitarentur S., armaque et viri super alios alii praecipitantur L., super alium alius corruerunt L., alii super alios mentes Sen. ph., super ripas Tiberis effusus L., super flumen instruit aciem L., arma levare super capita Cu., procubuit super stragis acervum V., se tollere super aequora O.; metaf.: super armamentarium positus Cu. upravnik (vojaške) orožarne (orožnice).
b) (pri glag. mirovanja) nad čim, vrh(u) česa: S., Col., Suet. idr., super eam (sc. aspidem) assidēre Ci., domos super se ipsos concremaverunt L., aqua super montium iuga concreta erat L., collis erat collemque super planissima campi area O., vestis super genua est Cu., super arcem … pensiles horti sunt Cu. vrh strehe gradu, Lausum socii exanimem super arma ferebant V. na ščitu; o vrstnem redu ob mizi pri pojedinah: qui cubabat super regem Cu., Nomentanus erat super ipsum Porcius infra H.; occ. v zemljepisnem pomenu (pri glag. premikanja in mirovanja) viš(j)e, onstran, na ono stran, onkraj česa: super Sunium navigans L., super et Garamantas et Indos proferet imperium V., Lydia … super Ioniam procedit Plin., Numidiam super Gaetulos (sc. esse) accepimus S., situs est … super Numicum flumen L., qui super Bosphorum colunt Cu.

2. časovno čez kaj, med čim, ob čem, pri čem: pudebat amicos super vinum et epulas socerum ex deditis esse delectum Cu., super cenam Cu., Plin. iun., Suet., super mensam Cu., super mensas et pocula Fl., super hos honores Stat. med tem žrtvovanjem.

3. načinovno (o meri, številu) vrhu, razen, poleg, s kom (čim) vred, čez, nad kaj: super modum ac paene naturam Q., super solitos (sc. ceteros) honores L., super ceteros sumptus Eutr., Punicum exercitum super morbum etiam fames affecit L., super bellum premente annona L., cui super indignas hiemes … silvestres uri adsidue capreaeque sequaces inludunt V., hos super advenit … Camilla V., super magnum dolorem Cels., super obscaena dicta Pl., super lactis abundantiam Col., adscitae sunt super Subrium et Sulpicium … militares manus T., super sexaginta milia … ceciderunt T., super quadraginta reos … condemnavit Suet.; super haec L., Cels., Plin. iun. ali super id Cels. ali super ea, illa, ista Plin. iun. poleg (razen) tega, super cetera L., Plin. iun. poleg (razen) vsega drugega; poseb.: suavia super suavia Pl. poljub za poljubom, vulnus super vulnus L. rana za rano, quippe qui alii super alios trucidentur L. drug nad (za) drugim, alio super aliud scelere indutiae ruptae sunt L. po zločinu za zločinom, aliis super alias epistulis alicui gratias agere Plin. iun. s pismom za pismom; occ. (o prednosti, prioriteti) nad kaj, pred čim, več (bolj) kot: aetas et forma et super omnia Romanum nomen te ferociorem facit L. predvsem te, super omnia dona unum oro V., super omnia vultus accesserunt boni O., quod super omnia est Val. Max., tu super omnes beatus Plin. iun., super omnes … tragoedos Q., famosissima super ceteras fuit cena data ei … a fratre Suet.

super-accommodō -āre (super in accomodāre) zgoraj, povrhu prilagoditi (prilagajati, prilagojevati), čez položiti (polagati): ferulaeque superaccommodandae (v novejših izdajah pisano ločeno super accommodandae) sunt Cels.

super-addō -ere -didī -ditum (super in addere) zgoraj še doda(ja)ti, zgoraj še prida(ja)ti, zgoraj pristaviti (pristavljati), na vrh dati (dajati), na vrh položiti (polagati): tumulo superaddite carmen V., superaddita vitis V., laurus superaddita (v novejših izdajah pisano narazen super addita) busto Pr.

super-adiciō -ere -iēcī (—) (super in adicere) še doda(ja)ti: Iulius igitur Caesar decem dies observationi veteri superadiecit (v novejših izdajah pisano narazen super adiecit) Macr.

super-adōrnātus 3 (super in adōrnāre) na površini (od zunaj) okrašen (pozlačen, posrebren): nulli materiae superadornatae (v novejših izdajah superne adornatae) manet operimentum Sen. ph.