Franja

Adōnium (adōnium) -iī, n (ἀδώνιον) rastl. adonij, ciproš (Santolina chamaecyparissus, Linn.: Plin. (prim. Adōn).

adoperiō -īre -operuī -opertum

1. pokri(va)ti, zakri(va)ti, zagrniti (zagrinjati) (naspr. adaperīre): capite adoperto L., humus floribus, tellus marmore adoperta O., adopertus amictu V.; z grškim acc.: adoperta vultum O., tenebris mors adoperta caput Tib.

2. zapreti: adoperta lumina (oči) somno O., adopertis fenestris Plin. iun., foribus adopertis Suet. — Od tod adv. pt. pf. adopertē zakrito, nejasno: M.

adopertiō -ōnis, f (adoperīre) zagmitev: Eccl.

adopīnor -ārī pridomnevati si: Lucr.

adoptābilis -e (adoptāre) kar je mogoče želeti, zaželen: Cod. I.

adoptātīcius -iī, m (adoptāre) posinovljenec: Pl.

adoptātiō -ōnis, f (adoptāre), mlajša soobl. = adoptiō, posinovljenje: adoptationes filiorum Ci., adoptatione in regnum pervenire S.

adoptātor -ōris, m (adoptāre) posinovitelj: Gell., Icti.

adoptiō -ōnis, f (*adopiō -ere; prim. optō)

1. posinovljenje, posvojitev, redkeje povnučitev takih, ki še niso sui iuris (= ki so še pod očetovsko oblastjo), in takih, ki so že sui iuris. Pri prvih se je izvajala posvojitev (adoptio v pravem, ožjem pomenu) na podlagi navidezne kupčije ob navzočnosti petih prič in na podlagi na tej kupčiji slonečega pravnega postopka pred pretorjem ali kakim drugim oblastnikom; pri drugih pa (adoptio v širšem pomenu, sicer imenovana arrogatio) na podlagi kurijskega zakona (lex curiata) pred kurijskimi komicijami (comitia curiata) ali (pozneje) pred osebami, ki so jih zastopale: L., Vell., Q., Suet., Gell., Icti., quod est ... ius adoptionis? nempe, ut is adoptet, qui neque procreare iam liberos possit et, quom potuerit, sit expertus Ci., emancipare filium alicui in adoptionem Ci., ascire aliquem in (per) adoptionem T., pro rostris adoptionem nuncupare T., adoptio in Domitianum (Domicijanu) auctoritate Pallantis festinatur T. Posinovljenci so prevzeli ime posinovitelja, poleg tega so imeli še agnomen iz prejšnjega rodovnega imena. Tako npr. poznejši cesar Avgust, ki se je kot otrok imenoval C. Octavius Thurinus, kot Cezarjev posinovljenec pa C. Iulius Caesar Octavianus; prim.: P. Cornelius Scipio Aemilianus = posinovljenec Publija Kornelija Scipiona (sina starejšega Scipiona Afričana), sin Emilija (Pavla). Od Cezarja naprej je bila v navadi tudi adoptio per testamentum posvojitev z oporoko, pravzaprav le postavitev dediča s pogojem, da ta z dediščino sprejme tudi ime umrlega: Ci., N., Suet.

2. pren.
a) cepljenje dreves: Plin.
b) vstavljanje novega čebeljega roja: Col.

adoptīvus 3 (adoptāre)

1. na posinovljenje nanašajoč se, s posinovljenjem pridobljen, na posinovljenju sloneč: filius Suet., Icti. ali frater, pater, soror (naspr. naturalis) Icti., nobilitas O., nomen (naspr. gentile) Suet., sacra Ci. tiste rodbine, v katero je bil kdo posvojen, familia Icti.

2. pren. s cepljenjem pridobljen, vcepljen: adoptivas accipit arbor opes O., adopt. rami Mart.

adoptō -āre -āvī -ātum

1. izb(i)rati si kaj, (iz)voliti si kaj, vzeti kaj, jemati kaj; s predikatnim acc.: sociam te mihi adopto Pl., is agit causam, quem sibi provincia defensorem sui iuris adoptavit Ci., adoptare sibi aliquem patronum Ci.; se alicui Plin. v last se dati komu; z neživimi obj.: amnes Amm. (o Renu) piti, virtutes veterum Lamp. oprijeti se česa, privaditi se; pesn.: Etruscas Turnus adoptat opes V. vzame za pomoč.

2. occ. koga vzeti za svojega otroka, za sina ali vnuka, posvojiti koga, posinoviti koga, redkeje koga vzeti za svojega očeta (naspr. abdicare; prim. adoptio in arrogo): Pl., Ter., Cu., Icti., Eccl. idr., aliquem T., Suet., Q., Caecilius moriens testamento Atticum adoptavit (zato se je ta imenoval Q. Caecilius Pomponianus Atticus) N., ob easdem artīs a Micipsā ... in regnum (se) adoptatum esse S. ga je Mikipsa posinovil kot naslednika za vladanje; s predikatnim acc.: ad. aliquem sibi filium Ci., aliquem sibi patrem Plin.

3. pren.
a) ker je dobil posvojenec novo (t. j. posvojiteljevo) ime, je adoptare pogosto = ime (priimek) dati ali nadeti, imenovati: „frater“, „pater“ adde; ut cuique est aetas, ita quemque facetus adopta H. kakor je kdo star, (vzemi ga vljudno v svoje sorodstvo s primernim nagovorom =) nagovori ga s primernim sorodstvenim imenom („ljubi brat“, „ljubi oče“ itd.), Baetis ... Oceanum Atlanticum provinciam adoptans petit Plin. provinco po sebi imenujoč; tako tudi ad. cognomen Vitr. ali nomen Plin. ali nomen sibi Mart., ad. aliquid nomini suo Plin. čemu po sebi dati ime, ad. aliquid in nomen regis Stat. imenovati po kralju,
b) udeležiti se česa: adoptari in bona libertatis nostrae Fl.
c) vcepiti (vcepljati), s cepljenjem pridobi(va)ti: fac ramus ramum adoptet O. fruges adoptatae Col. poet.

ador -ōris (skoraj samo v nom. in acc. sg.), n (prim. gr. άΰάρη pirova kaša, άθήρ, άνθέριξ resa, bilka; glede na pomen prim. lat. acus -eris in acus -us) pira, vrsta žita (Triticum spelta, Linn.), najstarejša hrana Rimljanov: L., H., Plin. idr.

Opomba: Gen. sg. adŏris: Aus.

adōrābilis -e (adōrāre) čaščenja vreden: Ap.

adōrātiō -ōnis, f (adōrāre) molitev, čaščenje: Plin., Ap.; nizkotno klanjanje ljudem: L.

adōrātīvus 3 (adōrāre) ki služi molitvi (čaščenju), časteč: Prisc.

adōrātor -ōris, m (adōrāre) molilec, častilec: Eccl.

adōrātus -ī, m (adōrāre) molitev, čaščenje: Eccl.

adōrea -ae, f, gl. adōria.

adōreus 3 (ador) iz pire, pirov: far Ca., Varr., Col., pir ali pira, semen Ca. setev pire, adorea liba subiciunt epulis V., bellaria ad. Stat. Od tod subst. adōreum -ī, n (sc. far) = ador: Col., Plin.

Adōreus -ī, m Adorej, gora v Galaciji blizu Pesinunta: L.