Franja

nābun nábun, etiopsko ime za žirafo (sicer camelopardalis): Plin. (nekateri pišejo acc. sg. nābin).

naevius 3 (naevus) ki ima vrojeno znamenje, z vrojenim znamenjem: Arn. — Od tod

I. nom. propr. Naevius 3 Nájvij(ev), ime rim. rodu. Najbolj znani so:

1. Cn. Naevius Gnej Najvij, rim. dramatik in epik (okrog l. 250). Napisal je osem iger in opeval v saturnijskem metru prvo punsko vojno, ki se je je tudi sam udeležil. Ker je v svojih komedijah preveč prostodušno napadal Publija Scipiona in Metele, je moral oditi v pregnanstvo v Utiko; tam je umrl okrog l. 200: Ci., Gell.

2. Sex. Naevius Sekst Najvij, pravdni nasprotnik Publija Kvinkcija, ki ga je zagovarjal Cicero (v govoru Pro Quinctio) l. 81: Ci.

3. P. Naevius Turpio Publij Najvij Turpion, Verov (Verres) tovariš: Ci.

4. Naevius Sertorius Macrō Najvij Sertorij Makron, Sejanov naslednik l. 31 po Kr., ljubljenec cesarja Tiberija, katerega je Kaliguli na ljubo zadušil; Kaligula ga je naposled prisilil, da je naredil samomor: T., Suet. —

II. adj. Naevius 3 Nájvijev: porta Najvijeva vrata v Rimu, ob vzhodni aventinski rebri: Varr., L., nemora, silva Varr., Fest., olea Col. Od tod adj. Naeviānus 3 Nájvijev: Cels., modi, scripta Ci. mera, spisi (pesnika Najvija), Hector Ci. (oseba v drami pesnika Najvija), pira Col.

Namnetēs -um, m Námneti, pleme v Keltski Galiji ob izlivu Ligera z glavnim mestom Kondivinkom (Condivincum) na področju današnjega Nanta (Nantes; ime še spominja na to pleme): C., Plin.

Opomba: Napačno Namnētes po gr. Ναμνῆτες, ki se naslanja na ljudsko etim. (prim. γυμνῆτες).

Napē -ēs, f (gr. νάπη gozdna dolina) Nápa

1. ime lovske psice: O.

2. ime sužnje: O. — Od tod adj. napaeus (Napaeus) 3 (gr. ναπαῖος) h gozdni dolini sodeč, gozdnodolinski, gozdne doline (gen. sg.): napaeae nymphae Col. poet. nimfe (vile) gozdnih dolin, gorskih dolov (v katerih se pasejo črede) = subst. Napaeae -ārum, f Napáje, nimfe gozdnih dolin in podolj: V., Stat.

narcissus -ī, m (gr. νάρκισσος) bot. narcís(a), sončica, cvetlično ime, ki obsega več vrst, npr. purpureus narcissus V. beli, rdeče obrobljeni narcis (Narcissus poëticus Linn.), sera (adv. acc. pl. n.) comans narcissus V., Plin. pozni narcis (Narcissus serotinus Linn.); narcissi lacrima V., narcissi semen, radix Cels. — Kot nom. propr. Narcissus -ī, m Narcís,

1. krasen mladenič, sin bojotijskega rečnega boga Kefiza in morske nimfe Liriope, ki se je zaljubil v samega sebe, ko je zagledal svojo podobo v studencu Narcis (pri Tespijah v Bojotiji), in slabel, koprneč po sebi; njegovo truplo se je spremenilo v cvetico narcis(o): O.

2. bogat in mogočen osvobojenec, ljubljenec cesarja Klavdija, ki je uničil Mesalino, sam pa umrl nasilne smrti, ki mu jo je zasnovala Agripina: Iuv., T.

Opomba: Po slovničarju Diomedu je beseda narcissus tudi fem.

nardus -ī, f in nardum -ī, n (gr. νάρδος ali νάρδον iz skr. po fen. posredovanju; prim. hebr. nērd, aramejsko nirda)

1. narda, ime za razne blagodišeče rastl., npr. galska ali keltska špajka (Valeriana celtica Linn.), kretska špajka (Valeriana italica Lamarck = Valeriana Dioscoridis Sibthorp in Smith), arabska špajka (najbrž Andropogon schoenanthus Linn. blagodišeča žuka), italska špajka = sivka, lavendel (Lavendula spica Linn.), poseb. pa nardus Indica ali spica nardi Plin. indijska špajka (Valeriana Jatamansi W. Jones), iz cvetja katere so izdelovali dragoceno nardovo olje (prim. unguentum nardi spicati Vulg. Marc. 14, 3); od tod folium nardi Plin. (najboljša primes nardnemu mazilu).

2. meton. nardina voda, nardino olje, nardino mazilo, nardin balzam: nardo uncti, nardo perunctus H., illius puro destillent tempora nardo Tib., Syrio madefactus tempora nardo Tib., cur nardo flammae non oluere meae? Pr., ampulla nardi Petr., nardum sibi infundere Auct. b. Hisp., caldarias de nardo exhibere Lamp.

Nāsidiēnus Rūfus -ī, Nazidién (Ruf), ime bogatega, neizobraženega človeka, ki se je v Horacijevem času v Rimu povzpel do uglednega položaja: ut Nasidieni (beri štirizložno: Nasidjeni) iuvit te cena beati? H. — Nekega drugega Nazidiena omenja: aut vigila aut dormi, Nasidiene, tibi Mart. (7, 54; po novejših izdajah voc. Nāsidiāne).

Nāsidius 3 Nazídij(ev), ime rim. rodu. Najbolj znan je L. Nasidius Lucij Nazidij, rim. vitez, v državljanski vojni Pompejev pristaš in poveljnik njegovega ladjevja: Ci., C. Od tod adj. Nāsidiānus 3 Nazídijev: naves C.

Nausistrata -ae, f Navzístrata, žensko ime: Ter.

Nautēs -ae, m (= gr. ναύτης) Návtes = Mornar, samogovoreče ime trojanskega mornarja: V.; mitični praoče Navtijcev (Nautii -orum, m; gl. Nautius), ki so baje prinesli paladij iz Lanuvija v Rim in odtlej skrbeli za žrtvovanje na čast boginji Minervi, ki se zato imenuje tudi dea Nautia navtijska boginja: Fest., Serv.

Nāvius 3 Návij(ev), ime rim. rodu. Poseb. znana sta

1. Attus Navius (Naevius) At(us) Navij (Najvij), avgur za časa kralja Tarkvinija starejšega: Ci., L. Kot adj. Návijev: Navia ficus Plin., Fest. Navijeva smokva na volišču rimskega trga (forum Romanum).

2. Q. Navius Kvint Navij, centurion l. 211 v vojski prokonzula Kvinta Fulvija Flaka: L.

Neaera -ae, f (Νέαιρα = mladenka) Neájra, grško dekliško ime, poseb.

1. Horacijeve ljubice: H.

2. Ligdamove ljubice: Tib.

3. ljubice pastirja Ajgona (Aegon): V.

4. preneseno na Jolo in Ariadno: Prud.

Nealcēs -ae, m (Νέαλκης „nova moč“) Neálk, grško moško ime; poseb.

1. neki Trojanec: V.

2. grški slikar: Plin., Fr.

Neāpolis -is, acc. -im in -in, abl. -ī, f (ixpt. iz Νέα πόλις = Novo mesto)

I. apel. Neápolis (Neápola) = Novo mesto, mestna četrt v Sirakuzah: quarta autem est (sc. urbs Syracusis), quae, quia postrema coaedificata est, Neapolis nominatur Ci., inter Neapolim et Tycham — nomina ea partium urbis (sc. Syracusarum) et instar urbium sunt — posuit castra L. —

II. nom. propr. več starodavnih mest, Neápolis (Neápola)

1. slavno primorsko mesto v Kampaniji ob zahodnem obronku Vezuva in reki Sebet (Sebethus), naselbina Kum (Cūmae), kjer sta cveteli grška znanost in umetnost (zdaj Napoli): Varr., Ci., Mel., Plin., Sil., otiosa H., docta Mart.

2. mesto v Zevgitani (zdaj Nabeul): Auct. b. Afr.

3. mesto v Kariji: Mel.

4. mesto v Trakiji: Plin.

5. mesto v Samariji: Plin.

6. mesto v Afriki ob Veliki Sirti (zdaj Tripoli): Plin. Iz mestnega imena pod II. 1 so izpeljani:

1. subst. Neāpolītēs -ae, m (Νεαπολίτης) Neápolec, Neapolít, meščan mesta Neapolis ali rojen v njem: Dion Neapolites Varr. ap. Aug.

2. adj.
a) Neāpolītis -idis, f neápolska, neapolítska, neapolitánska: meretrix Afr. ap. Non.
b) Neāpolītānus 3 neápolska, neapolítska, neapolitánska: Varr., Ci., Plin. Od tod subst. α) Neāpolītānī -ōrum, m Neápolci, Neapolitáni, preb. mesta Neapolis: Ci.; tudi ime dveh občin, ene na Sardiniji, druge v Pizidiji: Plin. β) Neāpolītānum -ī, n Neapolitánum = neápolsko podeželsko posestvo, posestvo pri mestu Neapolis, npr. Atikovo, Lukulovo, Pompejevo idr.: Ci., Plin. iun.

Nearchus -ī, m (Νέαρχος) Neárh

1. admiral Aleksandra Velikega, ki je vodil njegovo ladjevje v Indijo in to vojno tudi popisal: Cu., Pl.

2. neki Tarenčan, pitagorejec, gostinski prijatelj Katona starejšega in njegov učitelj filozofije: Ci.

3. pesn. ime (= vodja mladine) nekega lepega mladeniča: H.

Nebridae -ārum, m Nébridi, rodbina na otoku Kos (Cōs): Arn. (ki zamenjuje to ime z besedo nebridae -ārum, m (prim. nebris) nébridi = jelenčevinonosci = „odeti v kože jelenčkov“ = Cererini svečeniki pri elevzinskih misterijih.

Nebrophonus -ī, m (gr. νεβροφόνος = morilec jelenčkov) Nebrófon, ime lovskega psa: O.

Nectanabis -idis, m ali Nectenebis -bidis, acc. -bin, m Nektánabis, Nekténebis (Nektánabid, Nekténebid), ime dveh egiptovskih kraljev v 4. stol. pr. Kr.: N. — Soobl. Nectebis -is, m Néktebis: Plin.

necydalus -ī, m (gr. νεκύδαλος) sviloprejkina buba na predzadnji stopnji preobrazbe, preden dobi ime bombyx: Plin.

Neobūlē -ēs, f (Νεοβούλη) Neobúla, neka zaljubljena krasotica, ki je ime dobila po Likambovi hčeri, Arhilohovi zaročenki: H.