Franja

sevēritās -ātis, f (sevērus) resnobnost, resnost, resnoba, ostrost, strogost, stroga (resna) drža, trdosrčnost, nepopustljivost, stroga sodba, strogo ocenjevanje (naspr. comitas, clementia, indulgentia, humanitas, lenitas, remissio animi): TER., AUCT. B. ALX., VAL. MAX., VELL., Q. idr., in summa severitate habere comitatis satis CI., summam severitatem iungere cum summa humanitate CI., severitatem iudiciorum ... lenitate ac misericordiā mitigate CI., severitas censoria, censorum CI., imperii C., huic (sc. Catoni) severitas dignitatem addiderat S., severitas prisca ac nimis dura L., parvis peccatis veniam, magnis severitatem commodare T.; metaf.: quaedam ipsius vitii severitas PLIN. trda stanovitnost v grešenju.

sevērus 3, adv. -ē

1. (v blagem pomenu) resnoben, resen, umirjen, zastáven, vesten, strog, nepopustljiv, natančen (naspr. blandus, clemens, comis, indulgens, iocosus); PL., TER., LUCR., PLIN. idr., fortis, iustus, severus, gravis; hae sunt regiae laudes CI., homo et sapiens et sanctus et severus CI., Tubero vitā severus CI., neque (sc. potest) severus esse in iudicando, qui alios in se severos esse iudices non vult CI., familia cum ad ceteras res tum ad iudicandum severissima CI., eius legis severi custodes CI., severus consul L., eques O., Cures severae V., haec severus te palam laudaveram H., severi patres H., iuvenes Q., senes severiores CAT., severe aestimare lites, non satis severe decernere, severe secernere voluptatem a bono CI., severe seducere aliquem (naspr. familiariter atque hilare amplexari) CI. EP., severe vindicare mortem alicuius S., diligenter severeque domesticam disciplinam regere SUET., severe vetare, severe uti iudicio Q., severius adhibere aliquem CI. EP., severius scribere ad aliquem C., severius agere T., severius coërcere matrimonia IUST., severius increpare GELL., severissime contemnere voluptates CI., severissime exacta aetas CI., nihil umquam nisi severissime fecit CI., severissime dicere ius SUET.; subst. m.: nimiumque severus (sc. in se ipsum) assidet insano H.; v pl. = resnobneži, resnobniki, filístri: adimam cantare severis H., at vos hinc abite, lymphae vini pernicies, et ad severos migrate CAT.; metaf. (o stvareh): frons PL., O., supercilium O., vultūs O., STAT., qui vultus quo severior est ... hoc ... CI., pectoris esse severi O. srca, ki ne pozna ljubezni, vita O., quod ego dixi per iocum, id eventum esse et severum et serium PL., iudicia severa CI., iudicia severiora Q., sententiae graves et severae CI., imperia severiora CI., imperii severissimi vir L., lex severa O., VELL., res N., res severissima CI.; subst. sevēra -ōrum, n resne reči (zadeve, stvari): linque severa! H.; toda: austera illa severaque PLIN. IUN. oni resnobno in strogo govorjeni govori (naspr. haec dulcia blandaque); acc. n. sg. adv. (= sevērē): nunc severum vivitur PRUD.

2. occ. (v negativnem pomenu) oster, trd, trdosrčen, neusmiljen, krut, divji, hud, strašen, osoren, silovit, ljut: Neptunus saevus severusque PL., qui perindulgens in patrem, idem acerbe severus in filium CI., Eumenidum turba PR., in socios severe ac vehementer est vindicatum CI.; pesn. metaf. = grozen: voluisti istuc severum facere? PL., Furias amnem severum Cocyti metuet V., uncus H., severae Musa tragoediae H., fidibus voces crevere severis H., voltis severi me quoque sumere partem Falerni? H. trpkega, hiemis PS.-Q. (Decl.), severa silentia nocti LUCR. – Kot nom. propr.

I. Sevērus -ī, m Sevêr, rimski priimek, npr.

1. Cornelius Severus Kornelij Sever, Ovidijev prijatelj, epik iz Avgustovega obdobja: O., Q., SEN. RH.

2. T. Cassius Severus Tit Kasij Sever, rimski retor; živel je v času Avgusta in Tiberija: SEN. RH., Q., PLIN., T.

3. Septimius Sever Septimij Sever, po rodu iz Afrike, retor, Kvintilijanov sodobnik: Q., STAT.

4. Lucius Septimius Sever Lucij Septimij Sever, rimski cesar v letih 193–211 po Kr.: EUTR.

5. Aurelius Alexander Severus Avrelij Aleksander Sever, rimski cesar v letih 222–234 po Kr.: EUTR., LAMP. –

II. Sevērus mōns Sevêrska gora na Sabinskem vzhodno od Nurzije: V.

sex, num. cardinale (indoev. kor. *su̯ek̑s; prim. skr. ṣaṭ, ṣáṣ = avestijsko xšvaš, gr. ἕξ (iz *σƑεξ) = sl. šest = lit. šešì = got. saíhs = stvnem. sehs = nem. seks, lat. sextus = gr. ἕκτος = sl. šesti, lat. Sextius, Sēstius = osk. Σέστιες, ilirsko Σέστος, umbr. sestentasiaru = lat. sextantariarum) šest: CA., PL., ENN. AP. MACR., L., V., O. idr., sex menses CI., annus et sex menses CI. poldrugo leto, equitum centuriae cum sex suffragiis CI., sex septem TER., H. = sex aut septem LUCR. šest ali sedem, šest do sedem, sex primi, tudi v sklopu sexprīmī -ōrum, m šesterica (šestorica) prvakov, šesterica občinskih svetnikov v municipijih in naselbinah, šesterica najimenitnejših meščanov: CI.

sexāgēnārius 3 (sexāgēnī)

1. (o stvareh) vsebujoč šestdeset, šestdeseten: fistula FRONT. cev iz šestdesetpalčne (60 palcev dolge) plošče, fructus CYPR. šestdeseteren.

2. (o osebah) šestdesetleten, kot subst. m šestdesetletnik: SUET., ULP. FR., LACT., EUTR., AUR. idr., obiurgantibus, quod sexagenarius Publiam duxisset (sc. Cicero) Q.; subst. sexāgēnāriī -ōrum, m
a) šestdesetletniki, 60 let stari možje; pren.: sexagenarios de ponte VARR. AP. NON., FEST. „šestdesetletnike z mostu“. Pri glasovanju na komicijah je morala vsaka centurija iti čez ozek most (pons, ponticulus) v posebno, za glasovanje pripravljeno ograjo (saepta -orum ali ovile); ker nad 60 let stari možje niso smeli več glasovati, so jih pri omenjenem mostu zavračali (deicere) [prim. dēpontānus]. Pregovor ima torej pomen: starost nima pravice glasovanja = starejših ne gre posebej upoštevati.
b) seksagenáriji = 60.000 sestercijev plače letno imajoči uradniki (poseb. nekateri razredi prokuratorjev): COD. I.

sex-ennis -e (sex in annus) šestleten: PETR. idr., erus PL., sexenni die C. v šestletnem roku, v roku šestih let, cervi PLIN.

sexennium -iī, n (sexennis) doba (obdobje) šest(ih) let, šestletje: PL., AP., COD. TH. idr., sexennio post Veios captos CI., ille biennium, hi sexennium CI., sexennio post L. šest let po tem, šest pet pozneje; toda sexennio imperii AUR. v šestem letu vladanja.

sextāns -antis, m (sex) sekstánt = šesti del (šestin(k)a) asa ali dvanajstdelne celote: VARR. Poseb.

1. kot novčič = dve unciji (unči), ena šestin(k)a: PLIN. idr., aliquem efferre sextantibus collatis in capita L., non esse sextantis GRANIUS AP. CI. ne biti vreden niti beliča, servus non sextantis LAB. AP. GELL. suženj, ne vreden niti beliča.

2. ena šestin(k)a dediščine: testamento heres ex parte dimidia et tertia est Capito; in sextante sunt ii, quorum pars ... CI. v oporoki je za dediča petih šestin(k) postavljen Kapito(n); zadnja (ostala) šestin(k)a je zapuščena osebam ..., ex sextante heres institutus ICTI.

3. ena šestin(k)a funta: O.

4. ena šestin(k)a orala: iugeri VARR., COL.

5. (kot tekočinska mera) ena šestin(k)a kongija (congius) = 2 čaši (cyathi): VARR. AP. GELL., CI., H., MART., SUET., FEST.

6. (kot suha mera) četrtin(k)a rimskega mernika (modius): COL., PLIN.,

7. (pri matematikih, za katere je šestica numerus perfectus popolno, osnovno število) šestin(k)a šestke (šestice), torej enica (enka): VITR.

Sextius in Sēstius 3 (Sextus) Sékstij(ev), Séstij(ev), ime rimskega patricijskega in plebejskega rodu; člani patricijskega rodu so se večinoma pisali Sestii, plebejskega pa Sextii. Poseb. znani so:

1. patricija
a) P. Sestius Capitolīnus Vaticānus Publij Sestij Kapitolin Vatikan, konzul l. 452 skupaj z Menenijem Agripo: L.
b) P. Sestius Publij Sestij, kvestor l. 63, Ciceronov prijatelj; kot tribunus plebis l. 56 si je močno prizadeval za Ciceronovo vrnitev iz pregnanstva. Bil je hud nasprotnik Klodija in ko ga je l. 56 Klodijeva stranka tožila de vi, ga je Cicero uspešno branil: CI. –

2. plebejca
a) L. Sextius Laterānus Lucij Sekstij Lateran, tribunus plebis skupaj z Gajem Licinijem Stolonom. V letih 376–367 je s svojim stanovskim kolegom sprožil več zakonov, poseb. zakon ut consulum alter ex plebe crearetur („naj bo za enega od konzulov izvoljen plebejec“); leto dni pozneje, l. 366, je bil prvi plebejski konzul: L.
b) Q. Sextius Kvint Sekstij je v začetku cesarstva v Rimu ustanovil stoiško šolo, ki jo je nadaljeval njegov sin: Q. – Kot adj. Sextius 3 Sékstijev, sékstijski: lex L. Sekstijev zakon (pod 2. a) omenjenega Lucija Sekstija Laterana), tabula CI. (nekega Sekstija, kjer so zapisovali kupne pogodbe, prirejevali dražbe idr.), Aquae Sextiae L. EP., VELL., FL. Sekstijeve (Sekstijske) Toplice (zdaj Aix), rimska naselbina blizu Masilije, sloveča po svojih termalnih kopelih; ustanovil jo je Gaj Sekstija Kalvin l. 123. – Od tod adj. Sextiānus in Sēstianus 3 Sékstijev (sékstijski, sekstijánski), Séstijev (séstijski, sestijánski): Sestiana dicta CI. EP., Sestianus conviva CAT., Sestiana māla COL., Sestianae arae MEL., PLIN. (v Hispaniji na azur(ij)ski obali, postavljeni na čast Avgustu).

sībilātiō -ōnis, f (sībilāre) sikanje, psikanje, piskanje, žvižganje, požvižgavanje: CAEL., VULG. – Soobl. v pl. sīfilatiōnēs: NON.

sībilus -ī, m, pl. sībilī -ōrum, m in pesn. sībila -ōrum, n (indoev. onomatop. kor. *su̯i-; prim. got. swiglōn = stvnem. sweglōn = nem. schwegeln piskati na piščal, stvnem. swegala = srednjevisokonem. svëgele = nem. Schwegel, od koder izpos. v sl. žvegla)

1. sikanje, sičanje, psikanje, žvižganje, požvižgavanje, požvižgovanje, piskanje, šumenje, šumljanje, šuštenje, šustenje, šelestenje, šumotanje; v sg.: CORN., Q. idr., serpentum PROB., venientis sibilus austri V., rudentum PAC. AP. CI., CAELIUS IN CI. EP., aurae tenuis (nom.) sibilus LACT., sibilo allectari COL. (o govedi), sibilo signum dare L. z žvižgom, sibilum edere CAT. šumeti, šumljati (o drevesu); v pl.: quotiens retentum spiritum remiserunt, sibilos (sc. audio) SEN. PH., pastoria sibila O. glasovi pastirske piščali, sibila dare, mittere O. ali torquere VAL. FL. sikati, psikati, horrendaque sibila misit (sc. serpens) O., angues stridula fuderunt vibratis sibila saevis linguis LUCAN., sibila effundere LUCAN., vibrata sibila saevis linguis SIL., stupuit qui sibila cannae STAT., calamorum sibila LUCR., teli stridentis sibila SIL.

2. occ. psikanje nad kom, „izpsikavanje“, izžvižganje, izžvižgavanje (izžvižgovanje): ei ... plausus, immortalitas, sibilus mors videtur CI., sibilum metuis? CI., sibili vulgi CI., sibili gladiatorii CI. FR. ali gladiatorum CI., e scaena non modo sibilis, sed etiam convicio explodebatur CI., per sibilos explodi AMM., crebris totius contionis sibilis vexatus VAL. MAX. – Soobl. sīfilum -ī, n.: PRISC.

Opomba: Star. abl. sg. sibilu: SIS. AP. PRISC.

sibina (sibyna, subina) -ae, f (tuj. σιβύνη) síbina (súbina) = ilirska lovska sulica: ENN. AP. P.F. (kjer v nekaterih izdajah najdemo sybinam, sybinisque), PAC. FR. (z obl. subina), TERT. – Morda je ista beseda sibōnēs pri GELL., če seveda ne gre za (rokopisno) obl. sibynae.

Sibuzātēs (Sibusātēs) -um ali -ium, m Sibuzáti (Sibusáti), pleme v Akvitaniji ob vznožju zahodnih Pirenejev: C.

Sibylla -ae, f (Σίβυλλα) Sibíla, Apolonova svečenica in vedeževalka, prerokinja. Platon pozna le eno Sibilo, za časa Varona so jih poznali 10, ki so bivale na raznih krajih. Najbolj je slovela zelo stara kumska (pri kampanijskem mestu Kume živeča) Sibila, ki je baje prerokovala Eneju, preden se je napotil v podzemlje; njej so pripisovali t. i. sibilinske knjige (libri Sibylīni), zbirko prerokb v grških verzih. To zbirko je baje kupil Tarkvinij Ošabni od neke neznane starke za ogromno vsoto. Sibilinske knjige so hranili na Kapitolu v delu Jupitrovega svetišča, in kadar je bila rimska država v hudi stiski, se je po pomoč in nasvet na te knjige obrnila posebna svečeniška združba, sprva duoviri, pozneje decemviri in quindecimviri: VARR. AP. LACT., V., PLIN., GELL., AUG., SERV., ISID. idr., si quid praedictionis causā ex portentis et monstris Sibyllae interpretes haruspicesve monuerunt CI., ne carminibus Sibyllae praedictam ... cladem experiri vellet L., litora Cumarum vivacisque antra Sibyllae O., horrendaeque procul secreta Sibyllae V. – Soobl. Sibulla -ae, f: VAL. MAX., T. – Od tod adj. Sibyllīnus 3 Sibílin, sibílski, sibilínski: sacerdos, vaticinationes CI., fata (izreki) CI. = libri Sibyllini (gl. zgoraj) VARR. AP. LACT., CI., L., AUR., tudi samo libri L., in Sibyllinis (sc. libris) CI., Sibillini versūs H., remedia Sibillina PLIN. povpraševanje sibilinskih knjig, vprašanje sibilinskih knjig za nasvet.

sīcārius -iī, m (sīca) zahrbtni (zavratni) morilec, razbojnik, atentator, bandit: me latronem ac sicarium describebant CI., tum erat Lepidus cum paucis sicariis S., quod moechus foret aut sicarius H., per abusionem sicarios etiam omnes vocamus, qui caedem telo quocumque commiserint Q., lege de sicariis condemnatur T., quaestionem de sicariis exercere SUET., quaestio inter sicarios CI. pravda zaradi zahrbtnega umora, sodni proces zaradi atentata, iudicium inter sicarios CI. pravda zaradi zahrbtnega umora, sodni proces zaradi atentata, accusare aliquem inter sicarios CI. tožiti koga zaradi zahrbtnega umora (zaradi atentata), defendere aliquem inter sicarios CI. zagovarjati koga v pravdi (procesu) zaradi zahrbtnega umora (zaradi atentata).

Sicca -ae, f (s priimkom Veneria Venerina) Síka, mesto v Numidiji z Venerinim svetiščem (zdaj El Kef): S., VAL. MAX., PLIN. Od tod preb. Siccēnsēs -ium, m Síkani, Sikéni: S.

siccitās -ātis, f (siccus)

I.

1. suhota: PL. idr., in Sipontina siccitate CI., paludum C., uvae, palmarum PLIN., labrorum ARN.

2. occ. suho vreme, suša: aquam belle sane fluentem vidi, praesertim maxima siccitate CI. EP., siccitate et inopiā frugum insignis annus fuit L.; pogosto v pl. = dolgotrajna suša: VARR., CELS., COL. idr., frumentum propter siccitates angustius provenerat C., siccitatium vapor PLIN.; pren. duševna suša (suhota) = duševna (duhovna) revščina, duševna (duhovna) beda, maloumnost, nespametnost, neumnost: si ... arescant ipsi (sc. magistri) siccitate CORN. –

II. metaf.

1. žilavost, trdnost, krepkost, čokatost, tršatost: corporis VARR. AP. NON., CI.; tudi abs.: adde siccitatem, quae consequitur hanc continentiam in victu CI.

2. (v govoru) suhotnost, suhoparnost, robatost, treznost, jedrnatost, preprostost, preproščina, jedrnato, preprosto izražanje, jedrnat, preprost izraz: orationis CI., Attici generis CI.

siccus 3, adv. -ē

1. suh, izsušen, posušen (naspr. (h)umidus,(h)umens): loca CA., arena, litus V., agri H., regio CU., solum Q., siccior Libya AMM., horreum siccissimum COL., loca siccissima, pars siccissima SEN. PH., sicci oculi H., PR., SEN. PH., Q., MART. = lumina sicca TIB. ali siccum lumen LUCAN. suhe oči = brez solz (solza), genae O., SEN. TR. ali siccus aerumnas tuli SEN. TR. brez solz (solza), ora (usta) CU., palatum LUCAN., pedibus siccis currere super aequore O., cibi CELS. suhe jedi = jedi brez mastne začimbe, panis PLIN. suh = brez priloga (npr. brez surovega masla), urna H., lignum V. trden, jedrnat, carinae H. na suhem (kopnem) stoječe, pocula TIB. prazne, sitis O. ki se ne da ugasniti, vox O. iz suhih ust, vulnera LUCAN., spolia ... non sanguine sicca suo PR., cuspis STAT., enses SEN. TR., aquae MART. led, sneg, tussis CELS. suh = brez izbljuvkov, ut sicce stabuletur (sc. bos) COL.; (o vremenu) suh, brezdežen (brezdeževen), nedežen (nedeževen): dies H., annus COL. ne premokro, tempora TIB., caelum (podnebje) PLIN., nubes LUCAN., hiems O. brez snega, ver PLIN., auster PLIN., aquilones LUCAN.; pesn.: fervores O. sušeča; (o ozvezdjih, zvezdah) suh, brezoblačen, jasen: signa O. = magna minorque ferre ... utraque sicca O. Veliki in Mali medved ... oba suha (ker nikoli ne zaideta v morju), canis PR., luna PR., PLIN.; z gen.: sicci stimulabant sanguinis enses SIL. ne omočeni s krvjo; subst. siccum -ī, n suho, kopno, kopnina (naspr. (h)umidum): AP. idr., rostra tenet siccum V., in sicco V., PR., PLIN., in sicco hibernare L.; pl. sicca -ōrum, n suhi kraji, suha zemlja, suh svet, suhotína: quae in siccis provenit PLIN., ut aqua piscibus, ut sicca terrenis, circumfusus nobis spiritus volucribus convenit Q.

2. metaf.
a) suh, (še) trezen, (še) tešč: siti sicca sum PL., dicimus integro sicci mane die, dicimus avidi H., qui circum compita siccus … currebat H. še tešč; occ. α) žejen, od žeje koprneč: cum ego sum siccus PL., nimis diu sicci sumus PL., siccus, inanis sperne cibum vilem H.; meton. trezen, vzdržljiv, vzdržen, zmeren: AFR. AP. NON., PL. idr., castrum ... consilia siccorum an vinulentorum ... CI., siccis omnia nam dura deus proposuit H., siccus ac sobrius (naspr. ebrius et vomitans) LUC. FR., PETR., SEN. PH. β) le ob suhem živeč, skope hrane vajen, stradajoč, subst. stradač, starejše žličnik: accedes siccus ad unctum H.
b) mrzel, hladen, brezčuten, brezsrčen, trdosrčen, brez ljubezni: puella (naspr. uda) O., MART., medullae PR.
c) praznoglav, puhloglav, neolikan, neizobražen, neveden, omejen, zabit: sicci omnino atque aridi pueri SUET.
d) (o telesu) prost (brez) sluzi (nahoda, odvečne tolšče, zabuhlosti idr.) ves zdrav, prav zdrav, zdrav kakor riba, krêpek, krepák, kremenit, trden, strumen, čvrst: mulier PL., PETR., puella ore sicco CAT. brez slin, corpus (naspr. (h)umidum sokovito) CELS., corpora sicciora CAT., PLIN.; pren. (o govoru in govorniku) trezen, jedrnat, strnjen, preprost, neokrašen, nenakičen, neokinčan, brez okrasja: nihil erat in eius oratione nisi sincerum, nihil nisi siccum atque sanum CI., dicendi genus Q., sint licet illa non satis interum sicca et severa Q., oratio sicca et recondita GELL., (sc. Attici) sani et sicci dumtaxat habeantur CI., Asinius adeo durus et siccus T., Attice dicere, id est quasi sicce et integre CI.

Sicimina -ae, m Sikímina (Sicímina), gora v Zgornji Italiji: L.

sicinnium -iī, n (izpos. σίκιννις) sikínij (síkinis), neki ples v satirski igri, ki se odlikuje po urnih, a preprostih in neumetničenih gibih: sicinnium enim genus veteris saltationis fuit GELL., posuit hoc verbum L. Accius poeta in pragmaticis appellarique sicinnistas ait nebuloso nomine; credo propterea nebuloso, quod, sicinnium cur diceretur, obscurum esset GELL.

Sicoris -is, acc. -im, abl. -ī, m Síkoris, glavni (levi) pritok Hibera v Hispaniji (zdaj Segre): C., LUCAN., PLIN., AUS.