Franja

septimus (stlat. in v dobrih rokopisih septumus) 3, num. ordinale (septem) sedmi: PL., CI., T. idr., casus Q. = ablativus instrumentalis, adverbialis itd., septimus decimus (ali kot ixpt. septimusdecimus L., VITR., sententia septima decima CI.; kot subst. m (sc. dies) sedmi dan: septimo Idus Apriles COL., septimo decimo Calendas Decembris COL. sedemnajstega dne. Adv.

1. acc. n septimum sedmič = sedmikrat: Marius septimum consul CI.

2. abl. n
a) septimō sedmič = sedmikrat: QUADR. AP. GELL., VOP.
b) sedmič (pri naštevanju): CASS.

Septi-zōnium -iī, n (septem in zōna) Septizónij, visoko poslopje v Rimu nam neznanega načina zidave in neznanega namena: SUET.; neko drugo tako poslopje je zgradil cesar Septimij Sever. – Soobl. Septizōdum Septizód(um): AMM.

sepulcrum (sepulchrum) -ī, n (sepelīre)

I.

1. grobišče, grobnica, grob, krsta, rakev, rakva: ENN. AP. CI., SEN. PH., DIG. idr., in sepulcro Scipionum putabatur is (sc. Ennius) esse constitutus ex marmore CI., sepulcrum Curiatiorum L., monumenta sepulcrorum CI., monumento sepulcri donatus est N., animamque sepulcro condimus V., me quoque conde sepulcro O., sepulcri mitte supervacuos honores H., terra rerum commune sepulcrum LUCR., Troia ... commune sepulcrum Europae Asiaeque CAT.; šalj. metaf.: heu quam crudeli condebat membra sepulcro ENN. AP. PRISC. = v želodcu, ex sepulcro vetere viginti minas effodiam PL. = iz starca, ubi sepulcrum habeamus et hunc comburamus diem PL. = čas.

2. gomila (mogila), grob: onerare membra sepulcro V.

3. sežigališče, sežigalnica mrličev, krematorij: ad sepulcrum venimus; in ignem imposita est TER., ara sepulcri V. mrtvaška grmada. –

II. meton.

1. grob s spomenikom vred, nagrobni spomenik: IUST., DIG. idr., sepulcrum facere CI., extruere H., sepulcra legere CI. brati napise na nagrobnem spomeniku, brati nagrobne napise, summam incīdere sepulcro H., inane sepulcrum (= gr. κενοτάφιον) V. prazen grob (brez mrliča), častni grob, prazen nagrobni spomenik.

2. mrtvec, duša (mani, senca) mrtveca: placatis sunt tempora pura sepulcris O., mutis gratum acceptumque sepulcris CAT.

Sepyra -ae, f Sépira, gradišče ali trg na gori Aman (Amanus) v Kilikiji: CI. EP.

sequēla in (v najboljših rokopisih) sequēlla -ae, f

1. tisti, ki sledi ali tisto, kar sledi = sledenje, sleditev, naslednje (= naslednji, sledeč): omnis generis sequelas conclamari iussit FRONT., iumentorum sequela erat equuleus DIG., post petrae aquatilem sequelam TERT. po izlivu, po izlitju.

2. meton. nasledek, posledica, rezultat, posledek: mors sequela morborum LACT., per sequelas GELL., sequela abruptae unitatis TERT., obligatio sequelae obtinet locum DIG.

sequentia -ae, f (sequī) niz, serija, vrsta, vrstni red, zaporedje, zapovrstje, sosledje, sekvénca: BOET.; v pl: BOET.

sequester -tra -trum in (pozneje) sequester -tris -tre (sequī, secus²) „sledeč“, posredujoč: pace sequestrā V., STAT. po posredovanju miru, v zavetju miru. Od tod subst.

1. sequester -tris, (redko -trī), m
a) posrednik, posredovalec, pogajalec, mešetar, ki so ga izkoristili za podkupovanje sodnikov ali ljudstva: aut sequestres aut interpretes corrumpendi iudicii CI., cuius tu tribus venditorem et corruptorem Plancium fuisse clamitas CI. candidatus per sequestrem agit SEN. PH.; od tod pren. = zapeljivec (zapeljivka), zapeljevalec (zapeljevalka), podkupovalec (podkupovalka), zavódnik (zavódnica): qui suam pudicitiam sequestrem periurii fieri passi sunt VAL. MAX.
b) posredovalec, posrednik v prepirih, ki so mu zaupali sporni predmet (denar ipd.) v začasno hrambo, sekvéster (= uradno določen začasni upravitelj): DIG. idr., nisi das sequestrum aut arbitrum PL., iam sequestri placebant PETR., apud sequestrem depositum erat GELL.
c) sploh posredovalec, posrednik, pogajalec: pacis LUCAN., SIL., Menenius Agrippa inter patres ac plebem publicae gratiae sequester fuit SEN. PH.

2. sequestra -ae, f posredovalka, posrednica, pogajalka: pacis STAT., stupri AP.

3. sequestrum -trī, n ali sequestre -tris, n sekvéster, uradno določeno začasno upravljanje, založitev, izročitev, položitev, hramba (shranitev) spornega predmeta pri tretji osebi: sequestro (dat.) ponitur PL. ali sequestro data PL. pod sekvester, v hrambo, v shranitev, sequestro ponere GELL., deponere in sequestre DIG., pecuniam sequestre (ali morda in sequestre) ponere DIG.

sequestrārius 3 (sequester) sekvestra (začasnega upravitelja, hranitelja, skrbnika v začasno hrambo izročenega spornega predmeta) se tičoč, sekvestráren: actio ICTI. tožba proti sekvestru na osnovi pogodbe o hrambi spornega denarja.

sequestrātiō -ōnis, f (sequestrāre)

1. sekvestrácija = izročitev (položitev) spornega denarja pod sekvester (= v začasno hrambo): COD. TH.

2. ločitev: ECCL.

Seraphīm, v najboljših rokopisih Seraphīn, pl. indecl. n (hebr. besede) sêrafi, angeli višjega reda: VULG., ISID., PRUD., VEN.

Serāpiō(n) -ōnis, m (Σεραπίων) Serapíon ali Serápion, grško moško ime. Poseb. znani so: grški

1. zemljepisec iz Antiohije, najbrž Eratostenov sodobnik: CI. EP.

2. egiptovski poslanec v Rimu: C.

3. grški zdravnik: CELS.

4. stoik iz mesta Hierapolis: SEN. PH.

4. grški slikar: PLIN.

5. Atikov suženj ali osvobojenec: CI. EP.

6. zloglasni Grk, trgovec z darilnimi živinčeti, po katerem je Publij Kornelij Scipion Nazika dobil vzdevek Serapion, ker mu je bil podoben: CI. EP., L. EPIT., VAL. MAX., PLIN.

Serāpis (in Sarāpis) -pis in -pidis, m (Σεράπις, nav. Σαράπις) Serápis (Serápid), Sarápis (Sarápid), božanstvo duš, ki so ga od časa Ptolemajev častili v Egiptu, pozneje v Grčiji, pa tudi v Rimu, kjer so ga istovetili s Plutonom: CI., VARR., CAT., VITR., PLIN., SUET., T., MART., AP., AUG., LACT., TERT., VOP., MACR., AMM.; poznejši pesniki merijo tudi Sĕrăpĭs: M., PRUD., PAUL. NOL. Od tod

1. subst. Serapēum -ī, n (Σεραπεῖον) Serapêjon = Serápisovo (Serápidovo) svetišče v Aleksandriji: TERT., LAMP., AMM.

2. adj. Serāpicus 3 serápijski (serápidski) = sijajen, dragocen: cenae TERT.

Seraptēnus 3 seráptovski = iz palestinskega mesta Serapte (Serapta) izhajajoč ali v njem bivajoč: SID.

Serdica -ae, f (inačica Sardica) Sêrdika, mesto v Meziji: EUTR., AMM., CASS. Od tod adj. Serdicēnsis -e ali Serdicēnus 3 sêrdijski, sêrdiški: CASS.

serēnitās -ātis, f (serēnus)

1. jasnost, jasnina, vedrost, vedrina, jasno vreme, vedro vreme: AUCT. B. HISP., PLIN. idr., caeli CI., SEN. PH. (naspr. perturbatio caeli), tranquilla serenitas L., mira serenitas cum tranquillitate L.; v pl.: serenitates COL. (naspr. imbres).

2. metaf. razpoloženjska vedrost, vedrina, prijaznost: serenitas praesentis fortunae L. dobra volja, oris et vultus GELL., mea SEN. PH. moj srčni mir, tempestatem subitā serenitate discussit (sc. ortus principis) CU.

2. (pre)svetlost, vaša svetlost kot naslov rimskih cesarjev: tua serenitas VEG., serenitas nostra COD. I.

serēnus 3 (iz *kseresnos, indoev. kor. *qser- goreti; prim. skr. kṣāraḥ goreč, jedek, kṣā́yati gori, gr. ξηρός, ξερός suh, lat. serēscere posušiti se)

1. jasen, veder, svetel, bister, čist, ne(s)kaljen (naspr. nubilus, nebulosus, imbricus): VARR., PH. idr., caelo sereno CI. EP., V., H., O., LUCR., PLIN., caeli in regione serena V., serena de parte caeli LUCR., caelo perfrui sereniore MART., tempestas ENN. AP. CI., SUET., tempestates ENN. AP. SERV., aër PLIN., lux L., V., lumen solis LUCR., dies SEN. TR., nox ENN. AP. FEST., CI., V., LUCR., ver, aestas V., autumnus PLIN., hiemes V., horae SIL., stella O., sidera LUCR., mundus SEN. TR., species mundi LUCR., pelagus V., aqua MART., nubes V. brezdežni, color PLIN. jasna, vox PERS.; act. = jasneč, vedreč, razjasnjujoč: Favonius PL.; subst. serēnum -ī, n jasnost, jasnina, vedrost, vedrina, jasno vreme, vedro vreme: CA., LUCAN., SIL., STAT., MART., GELL. idr., sereno L., SEN. PH., PLIN. ob jasnem nebu, kadar je nebo jasno, puro sereno SUET., deceptus fraude sereni V.; pesn. pl. serēna -ōrum, n vedrina, vedro vreme: soles et aperta serena V., caelique serena concutiat sonitu LUCR., nostris ingrata serenis VAL. FL.

2. metaf. jasen, vesel, miren, umirjen: frons tranquilla et serena CI., vultus O., H., CAT., LUCR., pectora, animus O., ore sereno adnuere MART., oculi, horae, imperium SIL., doctrina sapientum LUCR., vita LUCR., sereno vitae tempore CORN., laetitia IUST. ne(s)kaljeno, cumque serenus erit (sc. Augustus) O. dobre volje; occ. srečen: res SIL.

3.
a) kot naslov rimskih cesarjev serenus svetli: Iuppiter serenus MART. (o cesarju Domicijanu), serenissimo principi COD. TH. presvetlemu.
b) kot nom. propr. α) Serēnus -ī, m Serén, npr. αα) Annaeus Serenus Anej Seren, praefectus vigilum iz Neronovega obdobja, prijatelj Seneke mlajšega: SEN. PH., PLIN., T. αβ) Sammonicus Serenus Samonik Seren, učen in plodovit pisatelj iz obdobja Septimija Severa; od njegovega opusa se ni ohranilo nič: MACR., SID., SERV., ARN. αγ) njegov sin Q. Serenus Sammonicus Kvint Seren Samonik, pesnik iz obdobja cesarja Karakale, avtor poučne pesnitve De medicina praecepta v 1115 heksametrih: LAMP. αδ) A. Septimius Serenus Avel Septimij Seren, pesnik iz 3. stoletja po Kr., avtor pesnitve Opuscula ruralia: NON., SERV., SID., HIER. β) Serēna -ae, f Seréna, Stilihonova soproga, tašča cesarja Honorija: CL.

Sērēs -um, acc. pl. -as, m (Σήρες) Sêr(c)i, miroljubno ljudstvo, ki je živelo v vzhodni Aziji na severozahodu Kitajske in v Buhari; sloveli so po svilarstvu: H., LUCAN., SIL., MEL., PLIN., IUV., FL., AMM. idr., velleraque ut foliis depectant tenuia Seres V., vela colorati qualia Seres habent O.; sg. Sēr, Sēris, m Sêr(ec) (večinoma kolekt.): SEN. TR., AUS. Od tod adj. Sēricus 3

1. sêrski: sagittae H., ferrum PLIN. jeklo, regio AMM.
b) pisano tudi sēricus 3 svílen, svilén, svílnat, svilénast, svílast: STAT., FL., CL. idr., pulvilli H., toga Q., vestis PLIN., T., DIG., LAMP., carpenta PR. s svilenimi zavesami; od tod subst. sēricum -ī, n svila, svilenína, svileno blago: AMM., ISID.; pl. sērica -ōrum, n svilena oblačila, svilena obleka: PR., SEN. PH., MART., CL.

sērico-blatta -ae, f (sēricus in blatta) škrlatno svileno oblačilo: COD. I., COD. TH. (tudi v obl. sericablattae).

Serīphos (O., MEL., T.) in Serīphus (PLIN., SEN. PH.) -ī, f (Σέριφος) Seríf(os), eden od kikladskih otokov v Egejskem morju (še danes Serifos): CI., O., PS.-V. (Ciris), IUV. Od tod

1. adj. Serīphius 3 serífski, serífoški: PLIN.

2. subst. Serīphius -iī, m Serífijec, Serifošán, preb. otoka Serif(os): CI.

sērius² 3 (sor. s stvnem. swāri, swār = nem. schwer, z got. swērs časten, tehten, z gr. ἕρμα ladijski balast; prim. še lit. svarùs težek (težak), svãras funt, tehtnica, svoras kembelj ali utež pri uri, sveriù dvigati, tehtati) pravzaprav „tehten“, od tod resen, resnoben (naspr. iocosus); o stvareh: CORN., PLIN. IUN., SUET., VAL. MAX., GELL., LACT., AMM. idr., res PL., TER., videat in primis, quibus de rebus loquatur: si seriis, severitatem adhibeat, si iocis, leporem CI., cum gravibus seriisque rebus satis fecerimus, ludo et ioco uti licet CI., verba TIB., verba seria dictu H., dicta Q.; subst. sērium -iī, n resnoba, resnost, resnobnost, resnota (naspr. iocus, ludus): Q., si quid per iocum dixi, nolito in serium convortere PL., res in serium versa est CU. stvar se je obrnila na resno stran, stvar je postala resna, zadevi so podtaknili tehtne vzroke; pogosteje pl. sēria -ōrum, n resne stvari (reči, zadeve) (naspr. ioci, ioca, lusūs et ioci): PLIN. IUN. idr., quicum ioca, seria, ut dicitur (sc. agimus ali aguntur uganjamo, se uganjajo) CI., seria ac iocos celebrare (uganjati) L., ioca atque seria cum humillumis agere S. spuščal se je v šalo in resne reči, šalil se je in bil resen, nisi tot lusus et tot mea seria nosses O., amoto quaeramus seria ludo H., per seria, per iocos T.; abl. adv. sēriō resno, resnično, za resnico, res, zares(no) (naspr. ioco, per iocum): PL., PLIN., Q., ne quis eam rem ioco seriove cuiquam exprobraret L., serio iam rex ... in regiam pervenit CU.