Franja

sē-mēstris¹ in (v dobrih rokopisih) sē-mēnstris -e (sex in mēnsis) šestmesečen, polleten, ob polletju (ob polovici leta) dan (podeljen), pol leta trajajoč, omejen na pol leta: infans L., Croesi filius PLIN., vita PLIN., dux L. za pol leta, imperium C., regnum CI. EP., annua ac semestris censura L., consulatus SUET., tribunatus (sc. militum) PLIN. IUN.; v cesarski dobi so vojaški tribunat podeljevali samo za pol leta; od tod semestri vatum digitos circumligat auro IUV. = podeljuje pesnikom prstane (in dostojanstvo) polletnih vojaških tribunov; dies aut nox VARR. (visoko na severu, kjer je pol leta dan in pol leta noč), aves, hirundines PLIN. ki ostajajo pol leta pri nas; subst. sēmēstria -ium, n polletna zbirka odlokov = zbirka v pol leta izdanih cesarskih odlokov: ICTI.

sēm-ēsus 3 (sēmi in edere) na pol pojeden (sneden), na pol objeden (oglodan): IUV., FL., praeda, ossa V. (v nekaterih starejših izdajah semiesa (beri semjesa), tudi semessa), pisces, lardi frusta H. (nekatere izdaje semessos, semessa), serpentes O., opsonia SUET., corpora liberorum PETR.

sēmi-, pred vokali tudi sēm- (prim. skr. sāmí = gr. ἡμι- = stvnem. sāmi- pol, lat. sēmis, sēmus) le v zloženkah kot prvi člen s pomenom pol, na pol.

sēmi-animis -e in sēmi-animus (sēm-animus) 3 (sēmi in anima) le še napol oživljen = napol (na pol)živ, napol (na pol) mrtev, polživ, polmrtev; v obl. semianimis -e:: SEN. RH., SEN. PH. idr., oculi ENN., digiti V., semianimem (sc. fratrem suum) inter manus domum ablatum L., semianimis de templo elatus N., lingua, artus O., turmae LUCAN.; v obl. semianimus 3: LUCR., LUCAN., IUV., STAT. idr., unguis CI., corpora L., lepus PH.

sēmi-pēs -pedis, m (sēmi in pēs)

1.
a) pol čevlja kot mera: CA., VARR., VITR., PLIN. idr.
b) pol stopice, polstopica v verzu: VARR. AP. GELL., AUG., AUS.

2. polnog = napol (na pol) hrom, polhrom: crure trunco semipes PRUD.

Semīramis (v dobrih rokopisih tudi Samīramis, Samēramis) -midis in (pesn. in neklas.) -midos, acc. -midem, -min, -mim, abl. -mide in -mī, f (Σεμίραμις) Semirámida (Samirámida, Samerámida), legendarna ustanoviteljica asirske monarhije, soproga in naslednica asirskega kralja Nin(os)a, zelo duhovita ženska, ki je prišla na slab glas zaradi svoje pohotnosti in razsipništva; zaslovela je tudi s svojimi visečimi vrtovi, ki veljajo za eno od sedmerih svetovnih čudes antičnega sveta: O., CU., IUST., IUL. VAL., AMM.; apel.: an vero in Syria diutius est Semiramis illa retinenda? CI. (o razsipnem Avlu Gabiniju). Od tod adj. Semīramius 3 Semirámidin: sanguis O., acus MART. babilonska, turres CL. babilonski.

sēm-is² -issis, m, redko sēmis, indecl. (sēmi in ās)

1.
a) pol asa: CORN. idr., semis quod est semias i. e. ut dimidium assis VARR., de semissibus et trientibus CI., homo non semissis VATINIUS AP. CI. EP. vreden niti beliča, cedit uncia. quid fit? semis H., quod antea semis (= semissibus) aeris ac trientibus in singulos modios dabatur ASC.
b) zlat novec, zlat pénez, nekak polzlat (polzlatnik), pol zlata (pol zlatnika): semisses aureorum LAMP.

2. polovica, pol dvanajstdelne celote
a) panem semissem ponebat supra torum PETR., semis Africae PLIN. polovica (= 6 delov).
b) kot dolžinska mera α) pol orala: COL. idr., bina iugera et semisses agri assignati L. 2,5 orala, proscindere semissem, iterare assem PLIN. β) pol (rimskega) čevlja = 6 palcev = 1/6 m: VEG. idr., duos pedes et semissem COL., sesquipedes in latitudinem, in longitudinem semisses PLIN.
c) pri opravilih s financami α) pri dediščinah 6/12 ali polovica celote: e libertorum defunctorum bonis pro semisse dextans cogeretur SUET. 10/12 namesto 6/12, semissis patrimonii ICTI. β) pri obrestih šest odstotkov (tj. 0,5 % na mesec), semissibus magna copia est CI. za šestodstotne obresti je mogoče dobiti veliko denarja, usurae semissium COL. ali (v apoz.) semisses usurae ICTI. obresti po 6 %, šestodstotne obresti, usura multiplicata semissibus PLIN.

3. pri matematikih (za katere je šestica numerus perfectus popolno število) polovica šestice, trojka, tri: VITR.

sēmita -ae, f (iz *sē (= sēd) in *mita (iz meāre) = „v stran idoča“; prim. trāmes) stranska pot, stranski pot, stranpot, stranpotica, pot, pešpot, steza, hodnik: PL., ENN., VARR., PR., SEN. PH., MART., SUET. idr., rara V., proclivis, angusta et ardua L., perangusta CU., angustis simis semitis CI., omnibus viis semitisque C.; preg.: de via in semitam degredi PL., qui sibi semitam non sapiunt, alteri monstrant viam ENN. AP. CI. (o ljudeh, ki hočejo drugim svetovati, (sami) sebi pa ne znajo pomagati); metaf.: arteriae, id est spiritus semitae PLIN., spumea ... semita fugientis clavi VAL. FL., Phrixi STAT., humida Iridis CL. ali velox Lunae pigraque Saturni CL.; pren.: nunc pol in re rectam redii semitam PL. pogodil (zadel, našel) sem pravo pot, pecuniam, quae viā visa est exire ab isto, eandem semitā revertisse CI., fallentis semita vitae H., illius (sc. Aesopi) porro ego semitā feci viam PH. njegovo ozko stezo sem razširil v široko pot = razširil sem njegovo snov, semita certe tranquillae per virtutem patet unica vitae IUV., feratur eloquentia non semitis, sed campis Q., novum ad victoriam iter sanguinis sui semita aperire FL.

semper, adv. (iz *sem = ἕν (prim. semel) in per skozi (prim. parum-per) = „venomer“)

1. zmerom, zmeraj, vsevdilj, vedno, vselej, venomer, ves čas, nenehno, kar naprej; večinoma pri glag.: PL., TER., CA. idr., hoc ego semper optabam ab dis immortalibus CI., id hodie quoque publice semper refectum manet L. redno, vento semper rubet aurea Phoebe V.; v skrajšanih stavkih tudi pri adj.: o mea frustra semper verissima auguria CI., avidam ulteriorum semper gentem L., semper mustum PLIN.; atrib. pri subst. (izpeljanih iz glag.) = nenehen, stalen, veden, trajen, neprestan, vsakokraten, večen: PL., TER. idr., ego pacis semper laudator CI., Hasdrubal pacis semper auctor L., omnes Siciliae semper praetores CI.

2. od nekdaj, od zdavnaj: semper tuum, nuper meum, semper verna PLIN. IUN.; semper okrepljen z adv. cottidie, perenne, adsidue idr. ali adj. adsiduus, omnis: ea mihi cottidie ... semper supplicat PL., lucrum ut perenne vobis semper suppetat PL., ne semper ... adsidue agendi sint mihi TER., cum ruri adsiduus semper viverit CI., assiduis uvida (sc. rura) semper aquis O., ibi semper omne vitae spatium famula fuit CAT.; tako tudi semper et ubique PETR., Q., SUET.

Semprōnius 3 Semprónij(ev), ime patricijskega, pozneje plebejskega rimskega rodu, ki mu pripadajo mnoge rodbine (npr. Atratini, Sophi, Tuditani idr.). Poseb. znani so:

1. Tiberius Sempronius Gracchus Tiberij Sempronij Grakh, tribunus plebis l. 187, konzul l. 177 in 163, cenzor l. 169, zet Scipiona Afričana starejšega: CI., L., AUR.

2. njegova sinova
a) Tiberius Sempronius Grachus Tiberij Sempronij Grakh, tribunus plebis l. 133, je poleg drugih zakonov predlagal tudi poseben zakon o novi razdelitvi zemljišč v korist obubožanim slojem rimskega ljudstva ter si s tem nakopal sovraštvo aristokratov, ki so pod vodstvom pontifika Publija Scipiona Nazike l. 133 ubili njega in okoli 300 njegovih pristašev: CI., CORN.
b) njegov mlajši brat C. Sempronius Gracchus Gaj Sempronij Grakh, tribunus plebis l. 123 in 122, je obnovil zakonske predloge svojega brata in sprožil postopek za uveljavitev več novih zakonov zoper aristokrate, ki so ga zato l. 121 usmrtili (po drugi verziji je, ko je uvidel, da zanj ni rešitve, sam ukazal svojemu sužnju, naj ga usmrti): CI., VELL., GELL.

3. Sempronia Sempronija, soproga Decima Junija Bruta, soudeleženka Katilinove zarote: S. – Kot adj. Semprónijev (= Grákhov): lex, leges CI. idr. Od tod adj. Semprōniānus 3 Semprónijev: senatus consultum CI. EP. Gaja Sempronija Rufa, clades L. konzula Gaja Sempronija Atratina.

sēm-ūstulātus (v najboljših rokopisih sēmi-ūstulātus ali sēm-ūstilātus in sēmi-ūstilātus) 3 (sēmi in ūstulāre, ūstilāre) napol (na pol) sežgan, polsežgan: VARR. AP. NON., CI., CU., CYPR., PRUD. idr.

Sēna -ae, f Séna, mesto v Umbriji ob Jadranskem morju na ozemlju Galcev Senonov, zato imenovano Sena Gallica (zdaj Senigallia); tam je Livij Salinator l. 207 premagal Hazdrubala: L., EUTR.; blizu mesta istoimenska reka: SIL., LUCAN. Od tod adj.

1. Sēnānus 3 sénski, pri Séni se nahajajoč: aquae CAEL.

2. Sēnēnsis -e sénski, pri Séni se nahajajoč (živeč): populus L., proelium CI.

senātor -ōris, m (senex, senātus) član rimskega starešinstva, starešina, senátor. Romul je baje v starešinstvo oz. svet starešin, senat (senatus) izvolil 100 polnopravnih, po starosti, izkušenosti in modrosti odlikujočih se državljanov in jim po priključitvi Sabincev dodal še 100 najplemenitejših mož sabinskega rodu. Tarkvinij Prisk je povečal število senatorjev za 100, ki jih je imenoval patres minorum gentium, prejšnjih 200 pa so odslej imenovali patres maiorum gentium. Sula je povečal število starešin na 600, Cezar na 900, Antonij celo na 1000. Avgust ga je znova znižal na 600 in to število je za časa cesarjev ostalo nespremenjeno. V najstarejših časih je moral biti senator patricijskega rodu, pozneje so senat dopolnjevali zlasti z možmi viteškega stanu. V času republike so sprejemali v senat sprva le nad 60 let stare (senes), pozneje pa tudi precej mlajše može. Za sprejem je bila potrebna določena imovina (census), ki je morala biti vredna sprva 800.000, pozneje 1.000.000, tja do 1.200.000 sestercijev, vendar pa tudi revnih senatorjev ni manjkalo. Zunanja znaka tega dostojanstva sta bila široka škrlatna proga ob tuniki (latus clavus, tunica laticlavia) in črni usnjeni čevlji (calcei nigri ex aluta), okrašeni s črko C (stara obl. za S: senator), imenovano lunula, ki je bila iz srebra ali slonove kosti. Pozneje so senatorjem v gledališču in amfiteatru odkazovali častne, prizorišču najbližje sedeže: CI., L. idr.; pren. o starešinah nerimskih narodov, npr. o rodoških: CI.; o nervijskih: C.; o makedonskih: L.

senātus -ūs, m (senex)

1. rimsko starešinstvo, rimski državni svet, rimski senat. V času kraljev je imel senat le posvetovalno oblast, v času republike pa je bil najvišja veja oblasti, duša in središče celotne države, čeprav je bila maiestas v rokah ljudstva. V času cesarjev, ki so vso državno oblast združili v svojih rokah, je senat izgubil samostojnost in pomen. Senatu, ki se je shajal v kuriji (curia) ali kakem svetišču, so predsedovali sprva kralji, pozneje konzuli, pretorji, včasih tudi ljudski tribuni: senatum rei publicae custodem, praesidem, propugnatorem collocaverunt CI., cum potestas in populo, auctoritas in senatu sit CI., nisi essent in senibus (sc. consilium, ratio), non summum consilium maiores nostri appellassent senatum CI., nec nisi post annos patuit tunc curia seros: nomen et a senibus mite senatus erat O. Posebne zveze: senatus populusque Romanus (okrajšano SPQR) CI. idr. ali samo senatus populusque L. (redko obratno, gl. populus) (rimski) senat in (rimsko) ljudstvo = posvetovalna in zakonodajna oblast, posvetovalna in zakonodajna veja rimske oblasti; senātūscōnsultum -ī, n (ixpt.), tudi senātūs cōnsultum in okrajšano SC, senatski sklep, sklep senata, z vsemi pravicami, ki jih ima senat (torej z zakonito močjo in zakonskimi pooblastili): CI. idr.; toda senātūs auctoritas CI. idr. senatsko (senatovo) mnenje, mnenje senata (brez zakonite moči in zakonskih pooblastil), prīnceps senātūs L. prvak senata (prvi senator iz senatorskega imenika, ki ga je prebral cenzor; gl. pod prīn-ceps), senatum vocare, convocare CI. senat sklicati (sklicevati), senatum legere L. ali recitare CI., L. (o cenzorju) brati, prebrati (prebirati) senatorski imenik, in senatum legere aliquem CI., L. (iz)voliti, spreje(ma)ti koga v senat, narediti koga za senatorja, in senatum venire CI. priti v senat, biti sprejet v senat, postati senator (prim. spodaj 2. a)), aliquem senatu movere S. idr. ali de senatu movere CI. ali senatu removere L. ali ex senatu eicere CI. izključiti koga iz senata (če je cenzor pri branju seznama (imenika) senatorjev izpustil ime katerega med njimi, je bil ta izključen iz senata).

2. meton.
a) senatska skupščina, senatsko zborovanje, zasedanje senata, senatno zasedanje, senatska seja: senatus est ali senatur habetur CI. senat zboruje, senat je zbran, senat zaseda, senat ima sejo, in senatum venire CI. priti (iti, prihajati) k senatni seji, senatum alicui dare CI. EP., L., S. dovoliti komu dostop k senatni seji, dovoliti komu zaslišanje na senatni seji, pustiti (puščati) koga pred senat, senatum mittere, dimittere CI., senatus frequens CI. zelo (številno) obiskana senatna seja (tako da je bil zbor sklepčen).
b) senatorski (častni) sedeži v gledališču: in senatu sedere SUET.

3. metaf.
a) starešinstvo, svet, senat nerimskih narodov: senatus ac populus Carthaginiensis L., senatus Remorum C., Aeduos omnem senatum amisisse C., senatus Lacedaemoniorum (= gr. γερουσία) N.
b) sploh skupščina, svèt: cum tamquam senatum philosophorum recitares CI., de senatu doctorum excludere HIER., senatus deûm M.
c) šalj. = visoki svet: senatum congerronum convocare PL., de re argentaria senatum convocare in corde consiliarium PL., sibi senatum consili in cor convocare PL., redeo in senatum rusum PL., frequens senatus poterit nunc haberier PL.

Opomba: Star. gen. sg. senātuis: FANNIUS AP. CHAR., SIS. AP. NON., VARR. AP. GELL., NIGIDIUS AP. GELL. ali senātī: PL., SIS. AP. NON., CI., CI. EP., CAELIUS AP. CI. EP., S., Q., AUS.; dat. sg. nav. senātuī, tudi senātū: T.

senēscō -ere, senuī (incoh. k senēre)

1. ostare(va)ti, (po)starati se: PLIN., VAL. MAX., SUET., AUG. idr., tempora labuntur tacitisque senescimus annis O., senescendum fore tantum terrarum vel sine proelio obeunti CU., arbores quo magis senescunt, hoc maturius ferunt PLIN.; gerundiv nam. pt. pr.: longissimum spatium senescendorum hominum VARR.

2. metaf.
a) (pred časom) (o)stareti, (po)starati se, (za)hirati, (s)hirati, (s)hujšati, (z)medleti ipd.: COL. idr., otio tam diutino L., dis hominibusque accusandis L. medleti od obtožb bogov ..., amore habendi H., quodam inani circa voces studio Q., ne desiderio senescant (sc. agni) VARR., senescens equus H.
b) (o)slabeti, oslabe(va)ti, o(b)nemoči, omagati (omagovati), obnemagati, (o)pešati, pojemati (pojemovati, pojemavati), (s)hirati, giniti (ginevati), (z)manjšati se, propasti (propadati), izgubiti (izgubljati) moč, veljavo: VARR., LUCR., PLIN. IUN., SIL., T., VELL. idr., cum ... Atheniensium ... opes senescere, contra Lacedaemoniorum crescere videret N., senescit Hannibalis vis L., senescere dilatione belli vires suae videbantur L., senescunt vires S. FR., sensim sine sensu senescit aetas CI., neu senescere bellum ... sineret L. da bi vojno vojevali leno (mlačno), da bi se ... leno (mlačno) vojskovali, senescere igitur civitatem otio ratus L., prope senescente Graeciā CI., ne cunctando senescerent consilia L. da se ne bi izjalovili, continua messe senescit ager O., arbores hiemali tempore cum luna simul senescentes CI., hiems senescens CI., luna senescens (naspr. crescens) CI., senescere eos (sc. uniones) putant PLIN. da obledijo, omni in salem caseo senescente PLIN. ker prehaja ... v sol, coma senescens DOMITIANUS AP. SUET. izpadajoči.

senex, senis, komp. senior (iz *seni-k-s ali seno-k-s; prim. skr. sánaṣ = gr. ἕνος (iz *σένος; ἕνη καὶ νέα (sc. σελήνη) dan pred mlajem, prvi dan začenjajočega se meseca) = got. sineigs star, skr. sanakáḥ (= lat. senex) nekdanji, star, lat. senium, senātus, senectūs, seneciō, seneō, senēscō, lit. sẽnas star, sẽnis starec, senȳste starost; prim. tudi imeni Seneca in gal. Seno-gnatus) star, ostarel, prileten, mator (klas. v poz. le o osebah): mulier TER., servum senem CA., admodum senex suasor legis Cinciae CI., turpe senex miles O., senem fieri CI., SEN. RH. ostare(va)ti, (po)starati se, Catone erat nemo fere senior temporibus illis CI., quarum studium senior arripuerat N. v starejših letih, senior Glauci chorus V., grandior hic vero si iam seniorque queratur LUCR., alius senior est, alius iuvenior SEN. PH., senior deus MART.; pesn. o živalih in stvareh: senex cervus O., latrans PH., sus PETR., senes muli AP., corpora seniora CELS., senibus saeclis PS.-V. (Ciris) v poznih vekih, senioribus annis O., quae vis senior est CI., senes autumni MART. staro (= zrelo) jesensko sadje; pren.: senior, ut ita dicam, oratio CI. zrelejši. Subst. senex, senis

1. m starec, starček (= 60 in več let star mož, naspr. puer, adulescens, iuvenis): te sene omnium senem neminem esse ignaviorem PL., petulantia magis est adulescentium quam senum CI., iam aetas senem in patriam revertentem, unde puer profectus sum, iam ... res ita fraudaverunt, ut ... L., mixta senum ac iuvenum corpora H., haec recinunt iuvenes dictata senesque H.; komp. senior včasih, poseb. pesn. = senex: vix ea fatus erat senior V., si quis forte coheredum senior male tussiet H., facilius sanescit puer vel adulescens quam senior CELS., sapienter, ut senior suaserat FL.; pl. seniores starejši, priletnejši (večinoma = možje od 45. do 60. leta, ki so dolžni opravljati vojaško službo, naspr. iuniores): seniores a iunioribus divisit CI., seniorum iuniorumque centuriae CI., omnium seniorum precibus C., curae fuit consulibus et senioribus patrum L., haec laeti audiere iuvenes, ingrata senioribus erant CU., Servium Tullium milites ab anno septimo decimo ad annum quadragesimum sextum iuniores supraque eum annum seniores appellasse GELL.; včasih tudi senex (kot hiperbola) zaznamuje moža od 45. do 60. leta: L., H.

2. f starka (= 60 ali več let stara žena): hanc ... commemorant merito tot mala ferre senem TIB., ille suo collapsam pectore matrem sustinuit magnaque senem cervice recepit VAL. FL., iuvenes senesque STAT. mlade in stare.

Opomba: Prvotni gen. sg. senicis: PL. AP. PRISC.

sēnī -ae -a, gen. pl. senūm, num. distributivum (iz *sex-noi)

1. po šest, po šestero: pueri annorum senum septenumque CI. 16 do 17 let stari, muri senum pedum crassitudine C., senis horis in orbem succedere proelio L., senos viros singuli vehebant (sc. currus) CU., sena dena stipendia T., bis semi dies V. dvakrat (po) šest = 12 dni, bis seni anni STAT. 12 let.

2. šest hkrati, šest skupaj: sena leonum inter se vinxerat vellera O., seni ictus, pedes seni H., latitudo pedum senum denum VITR. – Sg. sēnus 3 v zvezi bis senus 3 dvakrat šesteren = dvanajsteren: labor SEN. TR.; v pl.: dies STAT.

Seniae (-ārum) balneae -ārum, f Senijsko kopališče (Senijska kopel, Senijske toplice) v Rimu (lega neznana): constitutum factum esse cum servis ut venirent ad balneas Senias CI., constitui locum iussit balneas Senias CI.

senium -iī, n (senes)

1. starost, visoka starost, siva starost, priletnost, ostarelost, starostna o(b)nemoglost, oslabelost, matórost: senio confectus quiescit (sc. equus) ENN., senio debilem frustra adiuvare PH., senium et orbitas principis, senium Galbae et iuventa Othonis, curvata senio membra, fluxa senio mens, fessus senio T., senio confecti SUET., anus ... curvata gravi senio AP.

2. metaf. slabenje, (o)slabitev, oslabevanje, omagovanje, hiranje, pešanje, pojemanje, ginevanje, propadanje, izgubljanje moči: omni morbo seniove carere CI., lentae velut tabis senio victa pertinacia L., senio proficiens vini eius vita PLIN., senium lunae PLIN., senium defendere famae STAT., passus enim est leges istas ... situ atque senio emori GELL.

3. meton.
a) abstr. α) starostna resnobnost (resnoba), starostna čemernost, čemerna resnobnost, starostna mrkost (mračnost), klavrnost: surge et inhumanae senium depone Camenae H., triste morum senium SEN. TR., en pallor seniumque PERS., loci senium SEN. PH. žalosten vtis, neprijeten vtis. β) jeza, nejevolja, sitnost, neprijetnost, žalost, jad: id illi senio est PL., mihi senio sunt PL., mors amici mihi est senium multo acerrimum ACC. AP. NON., tota civitas confecta senio est CI., senio et maerore consumptus L.; v pl.: quot pestes, senia et iurgia emigrarunt TIT. AP. NON. γ) lenoba, lenobnost, lenost, lenivost, lenuštvo: torpor mentis ac senium SEN. PH., senio torpescere rerum SIL.
b) konkr. α) starec, staruh (kot psovka): te senium atque insulse sophista LUC. AP. DON.; s pron. masc.: ut illum di deaeque senium perdant TER.; brez zaničlj. pomena: corde sagaci aequabat senium SIL. β) stara nesnaga: senium repellere templis SIL.

Senōnēs -um, m (Σένονες in Σήνωνες) Senóni

1. narod v Lugdunski Galiji z glavnim mestom Agedincum (zdaj Sens): C., PLIN., IUV., SIL., EUTR., AMM.; acc. pl. Senōnās: VERR. AP. FEST.; kot inačica pri: C. Sg. Senō -ōnis, m Senón: HIRT.

2. iz Senonov izhajajoče pleme v severni Italiji ob obali Umbrije, naseljeno okrog meste Sena (zdaj Senigallia): L., PLIN. – Od tod adj. Senonicus 3 senónski: bellum GELL.