Franja

septem, num. cardinale (indoev. kor. *septm sedem; prim. skr. saptá = gr. ἑπτά = sl. sedem = lit. septynì = got. in stvnem. sibun = nem. sieben, skr. saptamáḥ = lat. septimus = gr. ἕβδομος (iz *sebdmos) = lit. sẽkmas, septiñtas = stvnem. sibunto = nem. sibenter, sl. sedmi) sedem: PL., VITR., PLIN. idr., septem colles H. = Rim, septem et decem CI. ali decem et septem, decem septem L. ali decem septemque N., večinoma septem decem L. in redkeje (kot ixpt.) septemdecim (septen-decim) CI., L., T. sedemnajst. Poseb.

1. septem stellae (= septentriones) ACC. FR., SEN. TR.

2. Septem aquae CI. EP. Sedmerica (vodnatih) potokov na Sabinskem v gorski pokrajini mesta Reate (zdaj jezero Sta. Susanna)

3. Septem maria PLIN., T. Sedmerica morij, jezera in morske plitvine (lagune) ob ustju Pada, kjer so pozneje nastale Benetke

4. subst. septem (gr. οἱ ἑπτά) sedmerica (grških) modrijanov, sedmeri modreci, sedem modrih: CI., sapientissimus in septem CI.

September -bris -bre, abl. sg. le -ī (septem) sedmi: mēnsis September CI. EP., SUET. ali subst. samo September -bris, m: VARR., AUS. sedmi mesec starega rimskega leta (ki se je začenjalo z marcem), pozneje deveti mesec leta, september, kimavec; kot adj. = septembrski, meseca septembra ali kimavca: Calendae Septembres, Nonae Septembres, Idus Septembres CI. EP. L., COL., SUET., Septembribus horis H. ob septembrskih dneh, v jesenskem času.

septem-geminus 3 (septem in geminus) sedmeren: Nilus CAT., V. v sedmih (sedmerih) ustjih tekoč, sedmerousten (sedemusten), sedmerorokaven (sedemrokaven), septemgeminae moenia Romae STAT. sedmerogričnega, na sedmerih (sedmih) gričih (se nahajajočega), septemgemino ... Roma iugo STAT., septemgemini ... exitus Histri VAL. FL.

septem-plex -plicis, abl. sg. -e in -ī (septem in *plecāre, ki je v. simplex glag. com-plicāre, im-plicāre; prim. du-plex) sedemkraten, sedmeren, sedmernat: clipeus V. sedmerokožen (= iz sedmerih govejih kož, položenih druga na drugo), Nilus V. ali Ister O. v sedmih (sedmerih) ustjih tekoč, sedmerousten (sedemusten), sedmerorokaven (sedemrokaven), spiritus sancti gratia AMBR., septemplex spiritus TERT.; adv. septempliciter: VULG., AUG.

septem-triōnēs in septen-triōnēs -um, m (septem in triōnēs; prim.: triones enim et boves appellantur a bubulcis etiam nunc maxime cum arant terram; e quis ut dicti „valentes glebarii“, qui facile proscindunt glebas, sic omnes qui terram arabant a terra terriones, unde triones ut dicerentur † de tritu † VARR.) „sedmeri vršeči voli“, „sedmeri vpreženi voli“; od tod staro ime severnega sedmerozvezdnega ozvezdja, imenovanega Veliki voz ali Veliki medved (arctos): PL., CI. idr.; v tmezi: quas (sc. stellas) nostri septem soliti vocitare triones CI. POET. Od tod po paktvorbi sg. septemtriō in septentriō -ōnis, m: septemtrio minor CI., VITR. Mali voz (Mali medved), septemtrio maior VITR. Veliki voz (Veliki medved), gelidissimus septemtrionis axis CU. mrzli severni tečaj.

2. meton.
a) severna stran, sever (naspr. meridies, meridiana regio); v sg.: VARR., VITR., MEL., SEN. PH. idr., septemtrio a Macedonia obicitur L., a septemtrione Nasamones sunt CU. na severu, rigor vicini septemtrionis T.; v tmezi: septem subiecta trioni gens V., Scythiam septemque trionem horrifer invasit boreas O.; nav. in klas. le pl.: VARR., MEL. idr., inflectens sol cursum tum ad meridiem, tum ad septemtriones CI., eorum una pars vergit ad septemtriones C., Gallia sub septemtrionibus posita est C., ventus a septemtrionibus ortus N.
b) severni tečaj: siderum in navigando nulla observatio, septentrio non cernitur PLIN.
c) sever = severni veter (gr. ἀπαρκτίας, aparctiās); v sg.: SEN. PH., acer septemtrio ortus est L.; v pl.: CI. EP.
d) zahod = zahodni, večerni kraji: FL.

septi-dromus -ī, m (hibrid. iz septem in gr. δρόμος) krožni tek sedmih let: TH. PRISC. (v nekaterih izdajah napačno septidomus).

septi-fluus 3 (septem in fluere) = septemfluus sedmerno (= v sedm(er)ih ustjih) tekoč, sedmerousten (sedemusten), sedmerorokaven (sedemrokaven): Thasos, quem Lydus adorat septifluus (v novejših izdajah † semper flavius †) templumque tuis imponit Hypaepis PETR.

septimānus (stlat. in v dobrih rokopisih septumānus) 3 (septimus, septumus) k številu sedem sodeč, sedmice se tičoč, sedmičen: Nonae VARR., MACR. ki padejo na sedmi dan v mesecu, fetura ARN. sedemmesečni zarodek (plod, fetus), ille septimanus AMBR. po sedmih mesecih (s sedmimi meseci) rojen. – Od tod subst.

1. septimāna -ae, f
a) teden: COD. TH., VULG., PLIN. VAL.
b) sedma starostna stopnja: MACR.

2. septimānī -ōrum, m vojaki sedme legije, sedmaki: PLIN., T.

Septimātrūs -uum, f septimátre, praznik (menda Minervin), obhajan sedmi dan po idah v mesecu, sicer imenovan Quīnquātrūs (kvinkvatre), ki so ga obhajali sedmi dan po marčevih idah: VARR., FEST., P. F.

Septimius 3 Septímij(ev), ime rimskega rodu. Znani so:

1. Septimius Septimij, Horacijev malo znani prijatelj, ki ga nekateri razlagalci napačno istovetijo s pesnikom Titijem oz. Ticijem (Titius): H.

2. P. Septimius Scaevola Publij Septimij Scevola (Skajvola), rimski senator, l. 71 obsojen zaradi izsiljevanja: CI.

3. C. Septimius Gaj Septimij, pretor l. 57, si je prizadeval, da bi Cicerona poklicali nazaj iz izgnanstva: CI.

4. C. Septimius Gaj Septimij, avgur: CI.

5. L. Septimius Lucij Septimij je služil pod Pompejem v vojni proti pomorskim roparjem: C.

6. Porcius Septimius (po drugi verziji Porcius Septimīnus) Porcij Septimij (Septimin), prokurator v Retiji ob cesarju Viteliju: T.

7. Septimius Severus Septimij Sever, rimski cesar (gl. Sevērus).

8. Septimia Septimija: CI. EP.

Septi-montium -iī, n (septem in mōns)

1. Sedmerogríčje, kraj, kjer je pozneje stal Rim, področje sedm(er)ih gričev, Septimóntij: VARR., FEST., SERV.

2. praznik sedmerih gričev, sedmerogrični praznik, ki so ga v Rimu obhajali meseca decembra v spomin na privzetje sedmerih gričev v krog mesta: VARR., TERT., FEST., P. F. Od tod adj. Septimontiālis -e k sedmerogričnemu prazniku sodeč, ob sedmerogričnem prazniku potekajoč (se vršeč): sacrum SUET., satio fabae COL.

septimus (stlat. in v dobrih rokopisih septumus) 3, num. ordinale (septem) sedmi: PL., CI., T. idr., casus Q. = ablativus instrumentalis, adverbialis itd., septimus decimus (ali kot ixpt. septimusdecimus L., VITR., sententia septima decima CI.; kot subst. m (sc. dies) sedmi dan: septimo Idus Apriles COL., septimo decimo Calendas Decembris COL. sedemnajstega dne. Adv.

1. acc. n septimum sedmič = sedmikrat: Marius septimum consul CI.

2. abl. n
a) septimō sedmič = sedmikrat: QUADR. AP. GELL., VOP.
b) sedmič (pri naštevanju): CASS.

Septi-zōnium -iī, n (septem in zōna) Septizónij, visoko poslopje v Rimu nam neznanega načina zidave in neznanega namena: SUET.; neko drugo tako poslopje je zgradil cesar Septimij Sever. – Soobl. Septizōdum Septizód(um): AMM.

sepulcrum (sepulchrum) -ī, n (sepelīre)

I.

1. grobišče, grobnica, grob, krsta, rakev, rakva: ENN. AP. CI., SEN. PH., DIG. idr., in sepulcro Scipionum putabatur is (sc. Ennius) esse constitutus ex marmore CI., sepulcrum Curiatiorum L., monumenta sepulcrorum CI., monumento sepulcri donatus est N., animamque sepulcro condimus V., me quoque conde sepulcro O., sepulcri mitte supervacuos honores H., terra rerum commune sepulcrum LUCR., Troia ... commune sepulcrum Europae Asiaeque CAT.; šalj. metaf.: heu quam crudeli condebat membra sepulcro ENN. AP. PRISC. = v želodcu, ex sepulcro vetere viginti minas effodiam PL. = iz starca, ubi sepulcrum habeamus et hunc comburamus diem PL. = čas.

2. gomila (mogila), grob: onerare membra sepulcro V.

3. sežigališče, sežigalnica mrličev, krematorij: ad sepulcrum venimus; in ignem imposita est TER., ara sepulcri V. mrtvaška grmada. –

II. meton.

1. grob s spomenikom vred, nagrobni spomenik: IUST., DIG. idr., sepulcrum facere CI., extruere H., sepulcra legere CI. brati napise na nagrobnem spomeniku, brati nagrobne napise, summam incīdere sepulcro H., inane sepulcrum (= gr. κενοτάφιον) V. prazen grob (brez mrliča), častni grob, prazen nagrobni spomenik.

2. mrtvec, duša (mani, senca) mrtveca: placatis sunt tempora pura sepulcris O., mutis gratum acceptumque sepulcris CAT.

Sepyra -ae, f Sépira, gradišče ali trg na gori Aman (Amanus) v Kilikiji: CI. EP.

sequēla in (v najboljših rokopisih) sequēlla -ae, f

1. tisti, ki sledi ali tisto, kar sledi = sledenje, sleditev, naslednje (= naslednji, sledeč): omnis generis sequelas conclamari iussit FRONT., iumentorum sequela erat equuleus DIG., post petrae aquatilem sequelam TERT. po izlivu, po izlitju.

2. meton. nasledek, posledica, rezultat, posledek: mors sequela morborum LACT., per sequelas GELL., sequela abruptae unitatis TERT., obligatio sequelae obtinet locum DIG.

sequentia -ae, f (sequī) niz, serija, vrsta, vrstni red, zaporedje, zapovrstje, sosledje, sekvénca: BOET.; v pl: BOET.

sequester -tra -trum in (pozneje) sequester -tris -tre (sequī, secus²) „sledeč“, posredujoč: pace sequestrā V., STAT. po posredovanju miru, v zavetju miru. Od tod subst.

1. sequester -tris, (redko -trī), m
a) posrednik, posredovalec, pogajalec, mešetar, ki so ga izkoristili za podkupovanje sodnikov ali ljudstva: aut sequestres aut interpretes corrumpendi iudicii CI., cuius tu tribus venditorem et corruptorem Plancium fuisse clamitas CI. candidatus per sequestrem agit SEN. PH.; od tod pren. = zapeljivec (zapeljivka), zapeljevalec (zapeljevalka), podkupovalec (podkupovalka), zavódnik (zavódnica): qui suam pudicitiam sequestrem periurii fieri passi sunt VAL. MAX.
b) posredovalec, posrednik v prepirih, ki so mu zaupali sporni predmet (denar ipd.) v začasno hrambo, sekvéster (= uradno določen začasni upravitelj): DIG. idr., nisi das sequestrum aut arbitrum PL., iam sequestri placebant PETR., apud sequestrem depositum erat GELL.
c) sploh posredovalec, posrednik, pogajalec: pacis LUCAN., SIL., Menenius Agrippa inter patres ac plebem publicae gratiae sequester fuit SEN. PH.

2. sequestra -ae, f posredovalka, posrednica, pogajalka: pacis STAT., stupri AP.

3. sequestrum -trī, n ali sequestre -tris, n sekvéster, uradno določeno začasno upravljanje, založitev, izročitev, položitev, hramba (shranitev) spornega predmeta pri tretji osebi: sequestro (dat.) ponitur PL. ali sequestro data PL. pod sekvester, v hrambo, v shranitev, sequestro ponere GELL., deponere in sequestre DIG., pecuniam sequestre (ali morda in sequestre) ponere DIG.

sequestrārius 3 (sequester) sekvestra (začasnega upravitelja, hranitelja, skrbnika v začasno hrambo izročenega spornega predmeta) se tičoč, sekvestráren: actio ICTI. tožba proti sekvestru na osnovi pogodbe o hrambi spornega denarja.

sequestrātiō -ōnis, f (sequestrāre)

1. sekvestrácija = izročitev (položitev) spornega denarja pod sekvester (= v začasno hrambo): COD. TH.

2. ločitev: ECCL.