Franja

scabiola -ae, f (demin. scabiēs) krast(ic)a, srab, garje; v pl.: AUG.

scabō -ere, scābī (–) (iz indoev. gl. osnove *skab- „obdelovati z ostrim orodjem“ *scap- in *skabh- strgati, strugati, praskati, votliti; prim. got. skaban strgati, striči = stvnem. scaban = nem. schaben strgati, stvnem. scaba oblič, skobelj, sl. skobelj, sl. skopiti, lit. skabus oster, skabýti trgati, rezati, skopiù, skõbti dolbsti v les, skabù rezati, sekati, let. skabrs oster, skabrums ostrina, hrapavost, raskavost, skabît odtrgati, lat. scaber, scabiēs, scobis, scobīna; prim. tudi gr. σκαφίς kad, kotanja, korito, σκαφεύς kopač, σκάπτω (iz *σκαπω) kopati, σκᾶφος čoln, σκάφη posoda, skleda, korito, čoln, σκάφιον, lat. scap(h)ium korito, skodelica, posoda, scapha drevak, kanu, čoln, stvnem ska(p)f, nem. Schaff škaf, omara, regal, sl. škaf)

1. (po)praskati, (po)čohati, (po)čohljati, (po)čehljati, (po)drgniti: LUC. AP. PRISC. idr., caput LUC. AP. NON., caput digito H., aures pedibus posterirobus PLIN. (o živalih) praskati se za ušesi, quid aures meas scabis? SEN. PH. = čemu mi pripoveduješ tako prijetne in zabavne reči?; preg.: mutuum muli scabunt (gl. pod mūlus).

2. occ.
a) odpraskati, (o)strgati: laminas scabendo PLIN.
b) izpraskati (izpraskavati), spraskati (spraskavati): tellurem pedibus PLIN.

scabritia -ae, f in scabritiēs -ēī, f (scaber)

1. hrapavost, raskavost, negladkost: scabritia chartae, corticis, unguium PLIN.; v pl.: scabritiae genarum, oculorum, unguium PLIN.

2. occ. hrapavost kože, krastavost, kraste, srab, garje, garjavost, grintavost: scabritiem tollere COL.

Scaea porta, v pl. Scaeae portae (Σκαιαὶ πύλαι) Skájska vrata, zahodna vrata mesta Troje: V., SIL., SERV.; v pl.: PL., V.; samo Scaeae: AUS.

scaenicus (slabo scēnicus) 3, adv. -ē (σκηνικός, scaena)

1. gledališki, prizoriščen, scenski, teatral(ič)en, odrski: scaenicae mulieres AFR. FR., poëtae scaenici VARR., scaenici artifices CI., SUET. ali actores Q. gledališki umetniki = gledališki igralci, gledališčniki, ludi TER., L., SUET. gledališke igre (drame, igrokazi), komedije (naspr. ludi gladiatorii), artes H., adulteria O. ali portenta VAL. MAX. kakršna (kakršne) se prikazujejo na odru, kakršne je mogoče videti na odru, scaenicae fabulae AMM. igre, igrokazi, res forenses scenicā prope venustate tractavit CI., voluptas scaenica CI., scaenicus gestus et modus, scaenica modulatio, dicacitas Q., plebs STAT., nihil scaenicum apud Graecos pudori est L., complodere manus et pectus ferire scaenicum est Q., cum aliqua velut scenice fiunt Q. kakor na odru. Od tod subst.
a) scaenicus -ī, m gledališki igralec, gledališčnik: Q., SUET., VAL. MAX. idr.; zaničlj. (o Neronu): nedum ille scaenicus T.; v pl.: CI., Q., SUET.
b) scaenica -ae, f gledališka igralka, gledališčnica: AMBR., COD. I.

2. metaf. dozdeven, navidezen, namišljen, lažen: rex FL. gledališki kralj, namišljeni kralj = Andrisk, ki v resnici ni bil kralj, ampak se je le delal kralja (Filipa).

scaevus 3 (prim. gr. σκαιός [iz *σκαιƑός] levi; prim. srednjevisokonem. schief = nem. schief)

1. levi: iter SERV., uti portarum itinera non sint directa, sed scaeva VITR. da poti do vrat niso speljane naravnost, ampak poševno, obrnjene v levo smer. Od tod subst. scaeva -ae, m levičnik, levičar, levak: SEN. RH., ULP. (DIG.). Kot rimski priimek Scaeva Scéva (Skájva) = „Levičnik“, „Levičar“, „Levak“: CI. EP., L.

2. metaf.
a) neroden, okoren, štorast, nespreten, áboten, neumen, nespameten, trapast: GELL. idr., scaevus iste Romulus S. AP. SERV., mulier scaeva AP., fabula PAUL. NOL.
b) neugoden, nenaklonjen, nesrečen, žalosten: fortuna scaeva, in rebus scaevis, somnium scaevissimum AP.

scāla -ae, f (iz *scand-sla: scandere)

1. stopnišče, gréd(n)ica, stolba, stopnice, lestvica, lestva, lestev, poseb. naskočna (naskakovalna, oblegovalna) lestev; sg. stari slovničarji zavračajo (npr. VARR., Q.), vendar ga najdemo pri CELS., HYG., G. (DIG.), CYPR., HIER., ISID. in v VULG.; pren. scala kot ret. figura (= gr. κλῖμαξ) stopnjevanje v izrazu, klímaks; AUG. besedo v tem pomenu razlaga kot „nerabna“. Nav. pl. scālae -ārum, f: PL., ENN. AP. MACR., O., COL., PLIN., AP. idr., cum se fugiens in scalarum tenebras abdidisset CI., in scalis latuit H. pod stopnicami, scalis devolvi CU. zvaliti (skotaliti) se po stopnicah, scalis habito tribus MART. v tretjem nadstropju, na podstrešju, v podstrešnici (kjer so stanovali le reveži), ratis ... expositis stabat scalis V., rarae scalae altitudini aequari poterant L., scalis integros muros transcendere L., positis scalis muros ascendere C., legionarii ... defensores scalis admotis tormentis ... telisque terrebant C., murum modo suffodere, modo scalis aggredi S., scalas applicare moenibus CU., scalas erigere, scalas moenibus admovere ali apponere, scalis evadere T. Kot nom. propr.
a) scalae Gemōniae VAL. MAX. = Gemōniae (gl. to besedo).
b) scalae Hannibalis Hanibalove stopnice, kraj v Firencah: MEL.

2. meton. = gradus stopnica stopnišča: haec per ducentas cum domum tulit scalas MART.

Scaldis -is, acc. -im in -em, abl. -ī in -e, m Skáldis, reka v Belgijski Galiji ob meji z Germanijo (zdaj Schelde): C., PLIN.

scalmus -ī, m (tuj. σκαλμός) veselna kljuka, veselni palec, veselne vilice, izbočnik, les ob strani ladje, v katerem giblje veslo: VITR., navicula duorum scalmorum CI. dvoveselna, dvoveslača, navis quattuor scalmorum VELL. štiriveselna, štiriveslača; sinekdoha: scalmum nullum videt CI. = nobene ladje ne vidi, ni niti sledu o kaki ladji.

scalpō -ere, scalpsī, scalptum (indoev. kor. *sqele-p- praskati, raziti, rez(lj)ati (razširjeno iz *squel(e)-); prim. gr. σκόλοψ -οπος oster kol, σκάλοψ krt, lat. scalper, scalprum, sculpō, stvnem. scelifa = nem. Schelfe lupina, got. halbs = stvnem. in nem. halb [prvotno „deljen“], skr. kl̥ptáḥ urejen, (o laseh in nohtih) ostrižen, obrezan, kalpáyati ureja, razdeljuje)

1. (s)praskati, grebsti, razgrebsti (razgrebati), raziti, vražati, (z)drgniti, (o)dŕzati, podŕzati: caput digito uno IUV. čohljati (praskati) se (ševeljati) po laseh z enim (samim) prstom (da se frizura ne pokvari), poseb. o Pompeju: ASIN. POLL. AP. SEN. RH., ASIN. POLL. AP. AMM., terram unguibus H., dentes NOV. FR., PLIN., scalpendo ferreis unguibus PLIN., vitiosum locum morsu COL. (o)glodati (oglodavati), verrucam SUET.; pren. dražiti k pohoti, zbujati pohoto (k pohoti), drástiti, razvnemati, zbujati poželenje (naslado): tremulo scalpuntur ubi intima versu PERS.

2. (kot umetniški t. t.) rezati, vrezati (vrezovati, vrezavati) v kamen, les, (iz)rezljati, vrezlja(va)ti, izrezati (izrezovati, izrezavati), (v)gravirati, (v)dolbsti, izdolbsti, vsekati (vsekovati, vsekavati) (scalpere o ploskem reliefu (basreliefu, ploskorezbi), sculpere o visokem reliefu (pridvižnem ali na pol pridvižnem delu)): MIN. idr., apta manus est ad fingendum, ad scalpendum CI., nostri memorem sepulcro scalpe querelam H., flores et acanthi eleganter scalpti, capita leonina sunt scalpenda VITR., scalpsisse marmora PLIN., vetuit in gemma se ab alio scalpi quam ab Pyrgotele PLIN.

scalprum -ī, n (scalpere) ostro rezilo

1. čevljarski nož, čevljarski krivec, čevljarsko šilo: si scalpra et formas non (sc. emat) sutor H.

2. rezilo, vrezovalo, vrezilo, dletce, žlebno dleto, dolbilec, dolbilo, dolbnjak: SEN. PH., fabrile (rokodelsko) scalprum cum malleo L.

3. kirurški (ranocelniški) nožič, nožek, puščalo, lanceta, skalpel: ferale scalprum LAMP. – Soobl. scalper -prī, m: excisorium scalprum CELS. rezilno dleto. V preprosti lat. scalprus -ī, m: ISID.

4. peresni nožič, peresnik: SUET., petito per speciem studiorum scalpro T.

5. vrtnarski nož, vrtnarski krivec, krivač, vinoraz: cortices scalpro excidi PLIN.; pri COL. = prednji del nožev (krivcev, krivačev, vinorazov).

Scamander -drī, m (Σκάμανδρος) Skamánder

1. rečica v trojanski ravnini, zaradi svoje rumene vode imenovana tudi s prvotnim imenom Xanthus (ὁ Ξάνϑος; zdaj Menderes Su): H., CAT., MEL., PLIN.

2. osvobojenec Fabricijevega rodu: CI., Q. Od tod adj. Scamandrius 3 skamándr(ij)ski, Skamándrov: unda ACC. AP. NON.

scamma -atis, n (tuj. σκάμμα) jarek, od tod meton.

1. z jarkom obkroženo vadbišče (borišče) atletov v borilnici: AMBR., HIER., CAEL.

2. borba, boj, spopad: TERT.

scamnum -ī, n (kor. *scap-, gr. σκήπτω, lat. scabellum, scabillum, scāpus = stvnem. scaft = nem. Schaft, got. stafs, stvnem. stap palica)

1. nizka klop, podnožnik, podnožnica, stopalnik, stopnica, pručka, stolček: VARR., CELS., VAL. MAX. idr., scamnum facere H., ante focos scamnis considere longis O., cava sub tenerum scamna dedisse pedem O., sedere in scamnis equitum (v gledališču) MART., scamna ramorum PLIN. porezane drevesne veje, ki so rabile za sedeže = klopi iz porezanih drevesnih vej; pesn. pren.: regni scamna ENN. AP. CI. kraljevi sedež, prestol.

2. meton. dvignjeni del (vzvišek, vzpetinica) zemlje =
a) grebenček, vzvišena, še nezorana zemlja na zorani njivi: PLIN., aratrum scamnum facit COL.
b) v vinogradu širina, razdalja, razmak, razmik, prostor med dvema jamama, v kateri zasadijo trte: COL.

scandō -ere, scandī, scānsum (prim. skr. skándati zažene (zaganja) se, skoči (skače), gr. σκάνδαλον zanka pri pasti, „tisto, kar se sproži“)

1. intr. vzpe(nja)ti se, povzpe(nja)ti se, dvigniti (dvigati, dvigovati) se, navzgor (kvišku) (s)plezati, (navzgor) stopiti (stopati): PAC. AP. NON., Q., PLIN. idr., cum scandit et instat LUCR., scandens in aggerem hostis L., scandere in arces Tarpeias, in domos superas O., per coniuncta aedificia, super testudinem T., ad apparatūs spectationem VITR., feles scandit ad nidum volucris PH.; pesn.: scandens arx PR. dvigujoč se, visok; metaf. vzpe(nja)ti se, povzpe(nja)ti se, vznesti (vznašati) se, povzdigniti (povzdigati, povzdigovati) se: timor et minae scandunt eodem quo dominus H., supra principem T., in maius AMM.

2. trans. vzpe(nja)ti se, povzpe(nja)ti se, (z)lesti, (s)plezati, stopiti (stopati), zakoračiti (zakorakati), iti (priti) na kaj: oras ACC. AP. NON., mālos CI., arcem L., muros L., V., equum V. sesti na, zajahati, zajezditi, cubile PR., dum Capitolium scandet ... pontifex H., Capitolia curru LUCAN. voziti (peljati) se na Kapitol, puppim VAL. FL., foros (na ladijski krov) T., parentis regna (= proti nebu) H. (o Gigantih); šalj.: alia (sc. littera) aliam scandit PL. čepi (ždi, sedi) na drugi; v pass.: scanditur scalis tectum PLIN.; pren.: scandit aeratas vitiosa naves cura H.; metaf.: gradūs aetatis scandere adultae LUCR. zakorakati, zakoračiti, prestopiti, versūs slovničarji = meriti, razmerjati stopice, skandirati; iron.: scandere qui nescis, versiculos laceras CL. (o obolelem za podagro (protinom), o kostoboljcu).

Scantius 3 Skáncij(ev), Skántij(ev), ime rim. rodu. Poseb. znana je Scantia -ae, f Skáncija (Skántija): CI. Kot adj. = Skáncijev (Skántijev): Scantia silva CI. Skáncijev (Skántijev) gozd v Kampaniji, aquae PLIN. zdravilni studenci ali zdravilišča, najbrž blizu tega gozda. – Od tod adj. Scantiānus 3 Skáncijev (Skántijev), skáncijski (skántijski), skancijánski (skantijánski): māla VARR., uva, vitis PLIN.

Scaptēnsula -ae, f (Σκαπτή ὕλη: σκάπτω = fodiō in ὕλη) Skapténzula, mestece v Trakiji blizu Abdere, ki je slovelo po rudnikih zlata in srebra; v tem mestu je živel Tukidid v času svojega pregnanstva: LUCR., FEST., P. F.

Scaptia -ae, f Skápcija (Skáptija), mesto v Laciju, ki je zgodaj izginilo: PLIN. Od tod adj.

1. Scaptius 3 skápcijski (skáptijski): tribus L., pubes SIL.
b) Scaptiēnsis -e skápcijski (skáptijski): tribules SUET.

scapula¹ -ae, f (prim. umbr. scapla = lat. scapulam)

1. ploščata kost ob plečih, lopatica, rame, rama, hrbet, nav. v pl. scapulae -ārum, f lopatice, rame, ramena, hrbet; v sg.: VULG.; v pl.: PL., CA. AP. FEST., VARR., O., CELS., SEN. RH., CL., P. F. idr., scapulas perdidi TER. dodobra sem jih dobil po grbi, scapulas praebere verberibus SEN. PH., nudis scapulis aut semitectis SEN. PH.

2. metaf. (z)gornji del česa: machinae VITR. zgornji konci grede, montium TERT. gorska slemena. – Kot nom. propr. Scapula -ae, m Skápula, priimek Kornelijevega rodu, npr.
a) P. Cornelius Scapula Publij Kornelij Skapula: L.
b) P. (Quinctius) Scapula Publij Kvinkcij Skapula, upnik svojega sorodnika Gaja Kvinkcija: CI.
c) T. Quinctius Scapula Tit Kvinkcij Skapula, ki je začel vojno proti Cezarju v Hispaniji; po bitki pri Mundi se je dal usmrtiti in sežgati svojemu sužnju: CI. EP., AUCT. B. HISP. – Od tod adj. Scapulānus 3 Skápulov: horti CI. EP.

scatebra -ae, f (scatēre) vrvranje, vrvenje, vrenje, vzvrvravanje, žubor, žuborenje: fluviae (= fluvii) ACC. AP. NON., fonticuli PLIN., fontium PLIN., AP.; v pl. tudi vrvrajoče (žuboreče) vodovje: scatebrisque arentia temperat arva V. – Kot nom. propr. Scatebra -ae, f Skátebra, rečica v Laciju, pritok reke Liris na kazinskem ozemlju (Casīnum): PLIN.