Franja

Claudius (vulg. Clōdius) 3 Klavdij(ev), Klodij(ev), ime prvotno sab. rodu, ki se je l. 504 pod Ato Klavzom (Atta Clausus = Appius Claudius) priselilo v Rim in bilo sprejeto med patricije; rod je bil slaven po stanovitnosti in odločnosti, nič manj pa tudi po ošabnosti in sovraštvu do plebejcev. Pozneje se je od njega odcepila ter poplebejila veja (njen najimenitnejši rod so bili Marcellī) in nekateri Klavdiji so se imenovali Clōdiī. Izmed patricijskih Klavdijev so najznamenitejši:

1. Appius Claudius Sabinus Apij Klavdij Sabin(ec), ki se je l. 504 preselil v Rim: L., T., Suet.

2. njegov sin Appius Claudius Sabinus, konz. l. 471: L.

3. Appius Cl. Regillensis Crassus Apij Klavdij Regilski Kras, sin 2., decemvir l. 450, znan po svojem silovitem ravnanju z Virginijo: L.

4. App. Cl. Crassus, diktator v vojni s Herniki l. 362: L.

5. Ap. Cl. Caecus (Slepi), ki je kot cenzor l. 312 zgradil cesto, poimenovano po njem via Appia, in vodovod; prvi znani rim. prozaik, sloveč tudi zaradi govora, s katerim je l. 281 preprečil premirje s Pirom: Ci., L., Sen. ph., T. idr.

6. P. Cl. Pulcher Publij Klavdij Pulher, sin 5., kot konz. l. 249 je dal pri Drepanu potopiti svete kokoši: Ci., L. epit., Val. Max., Gell.

7. iz rodbine Pulhrov so poseb. znani še trije bratje
a) App. Cl. Pulcher, z Lukulom l. 70 v Aziji, Ciceronov nasprotnik; l. 49 je s Pompejem bežal pred Cezarjem in umrl na Evbeji: Varr., Ci., Lucan., Gell.
b) C. Cl. Pul. Gaj Klavdij Pulher, l.56 propretor v Aziji: Ci.
c) P. Clodius Pul. Publij Klodij Pulher, ki se je s Ciceronom zasovražil od svoje blaznosti v svetišču dobre boginje (Bona Dea) ter kot tr. pl. l. 59 izpeljal pregon svojega nasprotnika; l. 53 ga je kot kandidata za konzulstvo Milon pri pouličnem spopadu ubil: Ci., Vell., Suet. Njegova sestra Clōdia Klodija s priimkom Quadrantāria Kvadrantarija (gl. quadrantārius), poročena s Kvintom Metelom Celerom, huda Ciceronova sovražnica, je bila ljubica Marka Celija in Katúla: Ci.

8. neko Klavdijo Kvinto (Claudia Quinta) omenjajo: Ci., L., Val. Max., Aur. Kot književniki so vredni omembe:

9. Claudius Klavdij, ki je polatinil gr. pisane letopise Gaja Acilija Glabriona; prevod je bil Liviju zgodovinski vir: L.

10. Q. Cl. Quadrīgārius Kvint Klavdij Kvadrigarij, rim. letopisec, Sulov in Sizenov sodobnik, tudi vir Liviju, ki ga kratko imenuje Claudius: L., Vell., Gell.

11. Cl. Mamertīnus Klavdij Mamertin
a) sicer neznan govornik ob koncu 3. st. po Kr., napisal (ohranjen) hvalilni spis na cesarja Maksimijana in njegovega sovladarja Dioklecijana.
b) govornik v 2. pol. 4. st. po Kr., napisal (ohranjeno) zahvalnico ces. Julijanu, ki mu je podelil konzulstvo: Amm. — Za druge veje tega rodu (npr. za Marcele, Nerone) prim. ta gesla. Neronovega rodu je Tib. Claudius Drusus Nero Germanicus Tiberij Klavdij Druz Neron Germanik, kot (4.) rim. cesar (od l. 41 do 54 po Kr.) kratko imenovan Claudius, roj. l. 10 pred Kr. v Lugdunu, zastrupljen od svoje žene Agripine: Sen. ph., Plin., T., Suet. — Kot adj. Claudius (Clōdius) 3 Klavdijev (Klodijev): gens L., tribus L., V., Serv. okraj na fidenskem ozemlju, via Cl. O. stranska cesta Kasijeve ceste (via Cassia) v južni Etruriji, aqua Cl. Suet., Front. od Kaligule začeti in od ces. Klavdija zgotovljeni vodovod, lex Cl. (ces. Klavdija) T., leges Clodiae (ljudskega tribuna Klodija) Ci., porticus Claudia Mart. Od tod nadaljnje tvorbe: Claudiānus 3 Klavdijev: castra (Apija Klavdija Pulhra) L., cometes Sen. ph. za ces. Klavdija vidna, tempora (ces. Klavdija) T.; vulg. Clōdiānus 3 Klodijev (= ljudskega tribuna Klodija): crimen (njegov uboj) Ci., operae (njegovi pomagači) Ci., incendia (od njega povzročeni) Ci.; redko Claudiālis -e Klavdijev (= ces. Klavdija): flamonium T.

clausūra (clūsūra) -ae, f (claudere, clūdere)

1. zapah, zaklep pri vratih: Vulg.

2. trdnjavica, grad: Cod. I.

clāva -ae, f

1. cepec, krepelec, krepelce, bat, kij, tolkač: Ca., Pl., Lucr., Cu. idr., male mulcati clavis ac fustibus repelluntur Ci., Cacus ictus clavā (Herculis) L., cl. trinodis O.; kot Herkulovo znamenje: V., O., Suet., Ap., clava Herculea Pr.; kot palica pri borilnih vajah: Veg., habeant iuvenes sibi clavam Ci.

2. = scytala: N.

3. pren.
a) = bot. nymphaea: Macr.
b) = (na spodnjem koncu debel) cepič: Pall.

clāvicula -ae, f (demin. clāvis, a pri Ci. kot demin. clāva)

I.

1. ključek: Hier.

2. čep: Vitr.

— II. vitica, ovijača, ročica, s katero se trta ovija okrog kola: Col., Plin., vitis claviculis suis, quidquid est nacta, complectitur Ci.

clāvis -is, acc. -em, neklas. tudi -im, abl. -e, neklas. tudi -ī, f (gl. claudō¹)

1. ključ: Petr., Plin. idr., claves aedium Pl., cellae claves claustra Varr. ap. Non., esse sub clavi Varr., Dig. biti pod ključem, claves omnium horreorum Ci., portarum S., L., Iuv., vina centum clavibus servata H. pod sto ključi, ex duodecim tabulis clavīs (uxori) ademit Ci. je odvzel ključe (v znamenje razveze), naspr. claves tradere Icti. ključe izročiti (ženi, v znamenje, da se ji preda domačija v last ali nadzorstvo); cl. Laconica Pl. lakonski ključ (ki je odpiral in zapiral od zunaj), adultera clavis O. ali claves adulterinae S. vitrih(i), ponarejen(i) ključ(i).

2. zapah, zatik
a) na vratih: claves omnibus portis imponere (nadeti) L., frustra clavis inest foribus Tib.
b) pri stiskalnici: clavis torcularii Ca.

3. gonilo: cl. adunca trochi Pr.

4. pren.: sententiam clavi aliqua terminare Fr.

Cleombrotus -ī, m (Κλεόμβροτος) Kleombrot,

1. špart. vojskovodja, l. 371 padel pri Levktrah: Ci.

2. akademijski filozof iz Ambrakije: Ci., Lact., Aug.

Cleōnae -ārum, f (Κλεωναί) Kleone,

1. neznatno mestece pri Nemeji, kjer je Herkul ubil leva: L., Plin., humiles O. Od tod adj. Cleōnaeus 3 (Κλεωναῖος) iz Kleon, kleonski: Val. Fl., ager L., leo Lucan., Sil., sidus (= leo) Stat., Mart., Cleonaeae stirpis iactator Agylleus Stat. Herkulovega rodu.

2. mesto ob Atosu v Halkidiki: Plin. Imenovano tudi Cleōna -ae, f Kleona: Mel.

clepsydra -ae, f (gr.κλεψύδρα) vodna ura, klepsidra (podobna peščenim uram), posoda s sitastim dnom, skozi katero se je po kapljah precejala voda. Scipion Nazika jo je prinesel z Grškega v Rim, kjer so z njo pri sodnih razpravah, govorih in govornih vajah merili za govor določeni čas, v vojaških taborih pa razdelitev nočnih straž (vigiliae); pozneje tudi v zasebnih hišah: Sen. ph., Plin., Plin. iun. idr.; od tod: cras ergo ad clepsydram (sc. dicemus) Ci. po vodni uri, ad clepsydram latrare Ci., binas (septem itd.) clepsydras petere Mart., Plin. iun. izprositi si dve vodni uri (sedem itd. vodnih ur) časa za govor, dve vodni uri (sedem itd. vodnih ur) hoteti govoriti, binas (septem itd.) clepsydras dare Mart., Plin. iun. dovoliti (komu) dve uri (sedem itd. ur) govoriti (dve klepsidri sta približno 24 minut).

clībanus -ī, m (gr. κλίβανος)

1. glinasta posoda s pokrovom za peko kruha, krušna ponev: Col., Plin., argenteus (pri bogataših) Petr.; tudi za potenje: Cels.

2. peč: Tert., Vulg.

Clīnia -ae, m (Κλεινίας) Klinija, oseba pri: Ter.

Clīniās -ae, m (Κλεινίας) Klinija,

1. Alkibiadov oče: N.

2. neki Kretčan, oseba pri Plat.: Ci.

clīva -ōrum, n, gl. opombo pri clīvus.

clūden -dinis, n (najbrž gr. izpos.; prim. κολοίδιον bodalo, ki se je nosilo poleg meča) meč rim. gledališkega igralca, z rezilom, ki je pri sunku zdrknilo nazaj v ročaj: Ap.

Clutomēstōridysarchidēs -ae, m (Κλυτομηστωριδυσαρχίδης) Klutomestoridisarhid, komično ime pri: Pl.

coāctor -ōris, m (cōgere)

1. izterjevalec (pobiralec) denarja, posebno pri kupčijah in dražbah: Ca., Suet. idr., (pater Horatii) fuit coactor H., ut nostri facere coactores solent in centesima Ci. naši davkarji.

2. le v pl. agminis coactores zaplečje, zadnja četa (beseda, tvorjena po izrazu agmen cogere): T.

3. pren. priganjalec: Sen. ph.

coalēscō -ere -aluī -alitum (incoh. glag. alere)

1. zrasti (zraščati) se: interdum inter se palpebrae coalescunt Cels., ficus coalescit olivae (dat.) Col., arbor coalescit cum terra Icti.; (o kamnih) spojiti (spajati) se, (z)amalgamiti se: Vitr., saxa vides... solā coalescere calce Lucr.; pren.: coalescentes condiciones pacis discussit Vell. zedinjajoče (združujoče) se, octingentorum annorum fortunā disciplināque haec compages coaluit T.

2. pren. tesno spojiti (spajati) se, zediniti (zedinjati) se, združiti (združevati) se, stopiti (stapljati) se: sic brevi spatio novi veteresque (milites) coaluere S., brevi tantā concordiā coaluerant omnium animi, ut... L., ut cum patribus coalescant animi L., quae (multitudo) coalescere in populi unius corpus nulla re praeterquam legibus poterat L., nec exercitus linguis moribusque dissonos in hunc consensum potuisse coalescere T., disiectos ne animo quidem satis ad (redko!) obsequium coaluisse T.; o besedah, glasovih: compositae (voces) e duobus quasi corporibus coalescunt, ut „maleficus“ T., quia subiecta sibi vocalis in unum sonum coalescere et confundi nequiret Q.; (o ranah in raztrganih udih) zarasti (zaraščati) se, (za)celiti se: a partu coalescit vulnus Plin., cilium vulnere aliquo diductum non coalescit Plin.; pren. od ran okrevati, ojačevati se, krepiti se: vixdum coalescens foventis regnum L., coalescentibus rei publ. membris Vell.

3. occ. ukoreniniti (ukoreninjati) se, korenine pognati (poganjati), prije(ma)ti se, (z)rasti: Varr., in eo loco... ilex coaluerat inter saxa S., dum novus in viridi coalescit cortice ramus O., triticum sicco loco melius coalescit Col., plantae, quae terrā coalescunt Icti.; pren. ukoreniniti (ukoreninjati) se, utrditi (utrjevati) se, (o)krepiti se, uspevati: ita rem concordiā coalescere posse L., eloquentia coalescere nequit nisi sociatā tradentis et accipientis concordiā Q., in insula tum primum nova pace coalescente L., dum Galbae auctoritas fluxa, Pisonis nondum coaluisset T., coalita libertate inreverentia T. ukoreninjena (pt. coalitus 3 se pojavi prvič pri T.).

4. zrasti (zraščati) se = nast(aj)ati: tenerum, modo coalescens corpusculum Sen. ph. (o zametku), cuius in corpore cuiusque ex sanguine concretus homo et coalitus sit Gell., sphaerarum... ingenium ex igni coalitum et fabricatum Ap.

Cobarēs -is, m Kobar, perz. moško ime. Poseb.

1. Medec pri Besu: Cu.

2. poveljnik v Parsagadah: Cu.

coëmptiōnālis -e (coëmptiō) ki spada k nakupovanju: senex Pl. star suženj izvrženec, ki se je dobil povrh pri nakupu drugih (po drugih pa: starec, primeren za sklenitev navideznega zakona); v pl. = stari sužnji izvrženci: Curius in Ci. ep.

coepiō -ere, coepī, coeptum (cum in *apiō -ere [gl. to geslo], od tod pf. tudi coēpi: Lucr.; coepio torej „poprijemam se česa“) priče(naj)ti, zače(nja)ti. Sedanjiške obl. le predklas.: neque ego pugnas neque ego litīs coepio Pl., lubido extemplo coepere est convivium Pl., alium quaestum coepiat Pl., non... prius..., quam ille quidquam coeperet Ter., coepiam seditiosa verba loqui Ca. ap. P. F., mane coepiam Caecil. ap. Non. V klas. dobi le pf. act. in pf. pass. in iz njiju izpeljane oblike: coepī coepisse, coeptus sum (od L. tudi pt. fut. coeptūrus), pričel sem, začel sem (sedanjiške oblike se nadomeščajo večinoma z glag. incipiō -ere).

1. intr.: perge, quo coepisti Ci., ut magis paeniteret coepisse, quam liceret desistere Ci., dimidium facti, qui coepit, habet H., coepisti melius, quam desinis O., Livius hexametri exordio coepit Q.; poseb. o začetku govora: Ph., tum... ita coepit L., Ilioneus placido sic pectore coepit V., ad hunc modum coepit T.; pren. (ob neživih subj.) pričel sem, začel sem, nastal sem ipd.: neve inde navis inchoandae exordium coepisset Enn. ap. Corn., sic odium coepit glandis Lucr., ubi silentium coepit S. je nastal molk, cum primum deditio coepit S., ubi dies coepit S. je napočil, simul et cetera equestris pugna coepit L., cum ver coepit Sen. ph., quando coepisset febris Cels., vere coepturo Plin., quando coeperit haec ars Q., quoniam coepit Graecorum mentio Iuv.; z naznačenim izhodiščem: quibus, uti mihi, ex virtute nobilitas coepit S., nos rite coepturi ab Homero videmur Q., a quo iurgium coepit Q., a Tib. Graccho seditiones graves coepere T. so nastali, proditio coepit e domo Scaevini T.; unde ea coeperint Cels.; s cum: pictura aut statuaria, quarum utraque cum Phidia coepit Plin.

2. trans. z acc.: Ter., Suet., id, quod coepi Pl., illud, quod coepimus, videamus Ci., coepit cum talia vates V., Romanos... coepturos bellum L., iter, quod coeperant Cu., obsidium coepit per praesidia T., huiusmodi orationem coepit T. je pričel takole govoriti. Nav. (in klas. skoraj le) z inf. act.: milites domum obsidere coeperunt Ci., cum ver esse coeperat Ci., ut coepi dicere Ci. ali samo ut coepi Ci. ep. kakor rečeno, tako tudi: ut coeperam dicere ali ut dicere coeperam Petr., Aug., Fulg., toda: dicere coepi Ci. pričel sem govoriti; coepi velle z inf. Ci. ep. in pozni pisci = zaželel sem, zahotelo se mi je, naspr.: coepit nolle, quae pepigerat Ap.; redko z inf. pass.: Corn., Mel., si quae rapinae fieri coeperunt Ci., paupertas probro haberi coepit S. je začela veljati za sramoto, urbanus coepit haberi L., amphora coepit institui H., si coepisset audiri Cu. Sicer stoji pri pasivnem inf. večinoma coeptus sum: lapides iaci coepti sunt C., vasa conici coepta sunt N., desiderari coepta est Epaminondae diligentia N. pričela se je pogrešati, postquam apud Cadmeam cum Lacedaemoniis pugnari coeptum est N. ko se je... začel boj, abici arma ac dedi hostes coepti L. Sicer pa je pass. obl. (brez inf.) redka: coeptum per eos, qui agi volebant, desitum est per hunc, qui decessit Ci., ita cum Syphace Romanis (grški dat.) coepta amicitia est L. — Pt. pf. coeptus 3 kot adj. pričet, začet: Sen. tr., bellum coeptum et patratum S., c. carmen, bellum, c. turres V., opus coeptum perficere O., simulque coeptus dies T., coeptā luce, hieme (absolutni abl.) T., horti a Lucullo coepti T. zasajeni od Lukula, limes a Tiberio coeptus T. Od tod subst. coeptum -ī, n početje, podjetje, pričeto delo: coeptum pertexere Lucr., coepta maturare, impedire L., di, coeptis... adspirate meis O.; kot prvotna glagolska obl. tudi v zvezi z adv.: bene coeptum L., bene coepta Vell., temere coepta L.; potem z adj.: coepto audaci deesse L., audacibus adnue coeptis V., coeptis immanibus effera Dido V.

Coeranus -ī, acc. -on, m (Κοίρανος) Kojran,

1. gr. stoik iz neznane dobe: Plin., T.

2. moško ime pri O.