Franja

māla -ae, f (skrč. iz *mand-sla ali *mag-sla, *mak-sla, pravzaprav „grizalo“, „razgnetalo“, „razdrobilo“; prim. demin. māxilla in māceria)

1. čeljust, skranja: aliquem malis mandare Acc. fr., Lucr., superius os malarum Cels., ambesas malis absumere mensas V., caput texere malae lupi cum dentibus albis V., leonis horribilis mala H. žrelo, malas boum diducere Col.

2. lice: Pl., Lucr., Pers., Suet., Cels., alterius malae obversio Hier., primā tectus lanugine malas O., malae decentes H. cvetoča; šalj.: feri malam tu illi Pl. pripelji mu zaušnico, klofni ga.

malus 3 (iz indoev. *(s)meHlo-, *(s)moHlo-, *(s)məlo- majhen, sor. s sl. mali, got. smals majhen = stvnem. smal = nem. schmal = ang. small, gr. μῆλον drobnica; pomen „slab“ torej pogosto izhaja iz pomena „majhen“, „malo“), komp. se nadomešča s pēior -ius, superl. s pessimus 3. Slab v najširšem pomenu besede = gr. κακός (naspr. bonus)

1. nravno, moralno slab, hudoben, zloben, zločest, malopriden, malovreden, brezbožen, hudodelski, pokvarjen, zlonameren, zlohoten, nenraven, nemoralen, nečist, zavržen: Suet., Gell., Fl. idr., mens Ter., Q., animus Ter., ingenium malum pravumque S., Plin. iun., fraus N., dolus, facinus, consuetudo Ci., mala cogitatio conscientiaque animi Ci., in mala causa iudicium timendum est Ci., mali mores S., princeps T., servus Q., puella Pr., pueri boni malique Cat., non m. ancilla Pl., m. adultera Cat., mater Ter. samogoltna, lakomna, pohlepna, požrešna, peior an ignavior sit, deliberari non potest S., pessimus atque optimus vir Q.; včasih
a) v blažjem pomenu zvit, premeten, hudomušen, navihan, nagajiv, pregnan: o hominem malum Pl., delituit mala Pl., puellae pessimae Cat. hudobne, poredne, včasih pa
b) kot pridevek hudobnežev, ki okrepi pomen besede same: mali fures H. lopovski. Kot subst. m. malus -i, m hudobnež, zlobnež (poseb. v pl.): Ci. idr., malus aut fur H.: mala -ae, f hudobnica, zlobnica: malarum mala disciplina Pl. Ker je bilo domoljubje nravna dolžnost, so politične nasprotnike označevali kot mali (cives) zlomiselneži, zlovoljneži, zlonamerneži, pokvarjenci, zlobno misleči, demagogi, somišljenike pa kot boni (cives) dobromiselneži, dobronamerneži, poštenjaki, dobro misleči: mali atque scelesti S., bonos et malos lubidinose interfecit S., ab optimatibus reprehendebatur, quod parum odisse malos cives (= ljudsko stranko) videretur N., toda: Epaminondas neque malos (= plemiško stranko) defendere neque impugnare volebat N.; occ. neresničen, nezanesljiv, nepošten, nezvest, zahrbten, kovaren, kovarski, spletkarski, rovarski: auctor Ci., Grai V., ratio H., malā fide agere cum aliquo Cl., pudor H. ali ambitio S., H. napačna, ob nepravem času, (dôbi) neprimerna.

2. fizično ali umsko slab, malo (nič) prida, ne(upo)raben, nesposoben, brezkoristen, pomanjkljiv, nepopoln, napačen, grd, nespodoben: mala tu merx es (kot psovka) Pl., haud malum huic est pondus pugno Pl. nemajhna, aper, vinum H., herbae Ca. plevel, loquendi consuetudo Ci., malum et inconstans in eligendo genere dicendi ingenium (okus) Q., mala et imbecilla vox Q., verba sua natura bona aut mala Q., mali versūs H. slabi, grdi, nespodobni, iznakaženi, poëta Ci. idr., philosophi minime mali, sed non satis acuti Ci., sutor Ph., res publica S. izprijena, pectora bello (dat.) mala Sil. nesposobna za vojno, bojazljiva; occ.
a) nesposoben za boj, bojazljiv, plah, boječ, strahopeten, brez poguma: iuxta boni malique, strenui et imbelles inulti obtruncati S., terra malos nunc educat homines aut pusillos Iuv.
b) slab glede na rojstvo, nizek, nizkega (neplemenitega) rodu: malo genere natus (naspr. bono genere n.) Corn., peioribus ortus L.
c) slab glede na videz, zunanjost, grd, nelep, nekazen, neprikupen: ancilla formā malā (prim. gr. κακὴ εἶδος) Pl., haud mala mulier Pl. prav nič napačna ženska, mancipium Ter., facies Q., ne crure malo, ne sit pede turpi H.; subst.: faciem in peius effingere Plin. iun. spačiti.

3. slab glede na učinek, razmere ali stanje, hud, zèl (zla, zlo), nadležen, težeč, neugoden, neprijeten: maeror Pl., pudor H. (= gr. αἰδὼς κακή), libido L. umazana, gnusna, valetudo Ci., Sen. ph., fuisse malā mente Tib. ne prave (zdrave) pameti (v nasprotju z m. mens Ter., Q. (gl. pod 1.)), tussis Cat., scabies H., cum aeger peior fiat, cum (sc. aegroti) pessimi fiunt Cels. ko je bolniku huje, ko je bolnikom najhuje, aetas Pl. huda, težeča starost (naspr. bona aetas mladost), tempestas H., tempestates Ca., tempestas melior, via peior H., falx V. top(a), skrhan(a), odor H., Cels., nuntius Ci., rumor H., fama (= gr. κακὴ δόξα) S., malam opinionem habere de aliquo Ci., videte nunc, quam versa in peiorem partem sint omnia Ci. kako se je vse obrnilo na slabše, rapere in peiorem partem Ter. na hudo obrniti (obračati); subst.: in peius ruere V. slabšati se, postajati hujše, in peius mutari Q. (po)slabšati se, in peius detorquere Sen. ph. v hudo; mala res kazen, pokora: malam rem merere Pl., malam rem sibi arcessere, quaerere, reperire Pl. kazen priklicati, kazen si nakopati, malam rem alicui dare Pl. kaznovati, natepsti, pretepsti, naklepáti koga (da bo doumel), abi in malam rem Pl. pojdi se solit, vrag te vzemi; occ.
a) škodljiv, kvaren, slab, poguben, nevaren: oppeto malam pestem Poeta ap. Ci., morbus, vulnus, curatio Cels., m. copia (škodljivo obilje) stomachum sollicitat H., virus V., gramina V. ali herbae Tib. strupene, cicuta, dapes H., ite in malas aras Cat. nezdrave, pogubne, furis manus Cat., facinora S. idr., artes S. pogubna sredstva, exemplum S., pessimum facinus peiore exemplo admittere L., malo more S. s kvarnim (škodljivim) ravnanjem.
b) sramotilen, zasramovalen, psujoč, zmerjajoč, zbadljiv: lingua Petr. „strupen“, pri V. = bajajoč, urekajoč, carmen H. sramotilna pesem, toda na Tab. XII = bajajoča, urekajoča pesem, verba (= gr. κακοὶ λόγοι) Pl., Cat. (v nasprotju z mala verba Q. (gl. zgoraj pod 2.)), fabula Cat., querimoniae H. sramotne, nizkotne.
c) neugoden = nesrečen, žalosten: pugna Ci. idr., proelia Fr., exitus S., arbitrium (volitev, izbira) L., fatum Cat., res S. žalosten, hud položaj; poseb. o usodi in vsem, kar je z njo povezano neugoden, zlonosen, zlokoben, zlovešč: auspicium Pl., Ci., avis, ales H. zlovešča ptica = neugodna (zla) usoda. Pesn. malum = male: ne gallina malum respondet dura palato H. Subst. malum -ī, n (= gr. κακόν, naspr. bonum)

1. fizično ali duševno zlo, ki se drži kakega telesa, hiba, napaka, motnja, slabost, pomanjkljivost, pogrešek, poseb. trpljenje, bolezen: corporis, stomachi Cels., mala ventris Cels., bona malaque corporis Suet., mirifice est a te nactus utrumque malum (sc. protin in smrad po kozlu) Cat., maximum pervigiliae malum Iust., bona aut mala S. vrline (odlike) ali napake, cum tua tu videas oculis mala lippus inunctis H., m. publicum S. splošna (obča) pregreha, mala nequitiae Ph., Iuv., m. magnum est hoc, quod non possum tibi ostendere Sen. ph.; o umetniških (pesniških) hibah: dum mea delectant mala me H.

2. (s superl. pessimum -ī, n) hudo, zlo, ki prihaja od zunaj, beda, nadloga: mors non est in malis Ci., cum serperet in urbem infinitum malum Ci.; occ.
a) okvara, kvar, škoda, nesreča, pogibel, poguba, uničenje: m. dare Pl. škodo storiti, prizade(va)ti, ut in parcendo uni malum publicum fiat L. da nastane (se prizadene) državi škoda, malo rei publicae S. državi v škodo, nesrečo, pogubo, malo cum tuo Pl. v tvojo nesrečo, nimium felix malo suo Vell. v svojo nesrečo, malo est alicui (aliquid) Pl., Ci., N. komu je (kaj) v škodo, komu škoduje, pessimo publico (aedificare, facere idr.) Varr., L. idr. v največjo škodo za državo, mala civilia C., diuturnitas externi mali (= vojne) N., super haec mala Iust. nesreča v vojni, nihil mali accidisse Scipioni Ci.
b) nezgoda: m. inopinatum C., hoc malo perturbati C.
c) stiska, nuja, sila, nevarnost: m. anceps S., magnum malum est, ubi … Cels., aeger in malis est Cels. bolniku gre slabo.
d) kazen (tepenje, udarci, gnjavljenje, nadlegovanje, muka, mučenje, peza): malo domare aliquem L., pudore magis quam malo (s kaznovanjem) exercitum coërcebat S., alicui malum minitari L. ali minari Pl., Ter., malum habere Pl., Ci., Sen. rh. kazen trpeti, hudo se goditi komu, malum dare alicui Ter. kaznovati (naklepáti, natepsti, pretepsti) koga, naložiti jih komu, da si bo zapomnil, dabitur malum Ter. huda ti bo predla, sine malo (brez tepeža) fateri Ter., malo cogi Ter., vi, malo, plagis adduci Ci., malum militibus meis, nisi quieverint L. vrag vzemi moje vojake.
e) hudodelstvo, zločin(stvo), zločinsko dejanje: inritamenta malorum O. k zločinom, fama veterum malorum V.
f) huda (sramotilna, groba, žaljiva) beseda, psovka: mala alicui dicere Cat., Tib., mala ali omnia mala alicui ingerere Pl.
g) meton. (o živalih) škodljiva žival, škodljivec, deželna nadloga: Plin.

3. (kot vzklik nejevolje, razdraženosti) gorje ti!, za vraga!, k vragu!, presneto!, da bi te vrag!, vrag naj te pocitra!, hudirja!, bes te lopi (plentaj)!, ti para ti!, šment in plent!, ti šment ti!, šment nazaj!: quae, malum, amentia te coëgit? Cu., quae malum est ista tanta audacia atque amentia? Ci., quid tibi, malum, hic ante aedes clamitatio est? Pl.; v blažjem pomenu: za božji svet (čas)!, za božjo voljo!: quae, malum, ratio est, expertis alia experiri L. — Adv. male, komp. pēius, superl. pessimē

1. fizično ali nravno slabo, hudo: m. olere Ci. idr., m. vestitus Ci., m. vivere Ci., H. siromašno živeti, biti siromašen, m. mori Plin. iun. ves v bolečinah, animo m. est Pl. slabo (hudo, medlo, težko) mi je, peius, pessime mihi erat O., Pl. huje, zelo (prav) hudo mi je bilo (postalo), animo m. fit Pl. slabo mi postaja, animo m. factum est huic miserae Pl. slabo ji je postalo, omedlela je, animo m. factum quam perhibetur Lucr. kar se v navadnem življenju imenuje omedlevica, animo m. est Ter., pa tudi = za zlo (malo) štejem, mrzi mi, zoprno (ogabno, gnusno) se mi zdi, hoc male habet animum Ter. mu je zoprno, mu mrzi, se mu gabi (gnusi); m. est alicui slabo se godi komu: m. mihi esse malo quam molliter Sen. ph. raje slabo živim kot … , numquam tam m. est Siculis, quin aliquid facete … dicant Ci.; od tod zakletev: m. sit alicui! Ci. zlo mu bodi! vrag ga vzemi (nesi, pocitraj)!, peius victoribus Sequanis quam Aeduis victis accidisse C. huje (slabše) se je dogodilo, o factum m. de Alexione! Ci. oj, kakšna bridka usoda je doletela Aleksiona!, o factum m., o miselle passer! Cat., Lacedaemonios m. et iniuste facere N. ne ravnajo prav niti pravično, alicui m. facere Pl., Ci. hudo (jo) komu zagosti (nagajati) ali (pri Ci.) storiti (delati) komu krivico, aliquem m. accipere verbis Ci. sprejeti koga z neprijetnimi besedami, osorno nagovoriti koga, toda aliquem m. accipere (sc. v vojni) N., Lentulus ap. Ci. hudo (trdo) prije(ma)ti koga, storiti komu kaj hudega, m. habere aliquem Sen. ph. hudo nagajati komu, hudo (grdo) ravnati s kom, agmen adversariorum m. habere C. nadlegovati, suppliciis m. habeor C. telesne kazni (muke) me zdelujejo (izčrpavajo, slabijo), m. agere Ci. napačno pot ubrati (pri tožbi), tako tudi: m. sponsionem facere Ci., pessime agitur cum aliquo Ci. hudo se godi komu, na slabem je kdo, m. loqui, m. dicere Ci. obrekovati, opravljati, grditi, alicui m. dicere, loqui Pl. koga opravljati, obrekovati, grditi, m. loqui de aliquo Suet. opravljati, ogovarjati koga, govoriti čez koga, hudo (grdo) govoriti o kom; k temu kot pass. m. audire Ci. uživati slab sloves, biti na slabem glasu, biti razvpit; de aliquo m. existimare N., Sen. ph. ali sentire Ci. ali cogitare Caelius in Ci. ep. ali opinari Suet., m. consulere alicui N. slabo svetovati komu, slabo (po)skrbeti za koga, pessime consulere in aliquem Ter., m. mereri de aliquo Ci. slabe usluge si pridobi(va)ti za koga, slabo biti zaslužen za koga, m. velle alicui Pl. zlo (hudo, slabo) želeti komu.

2. glede na učinek, uspeh
a) slabo, s slabim uspehom, neuspešno, neugodno, nesrečno, v (na) škodo, v pogubo: m. rem gerere N. = m. pugnare L., S., rem peius administrare N., vident tuos labores … m. cecidisse Ci. da so se izjalovili, da niso imeli uspeha, quae res m. tibi vertat Ter., m. interpretari beneficium fortunae Sen. ph. neugodno, fungis male creditur H., m. impendere Petr. zapravljati na škodo hišnega gospodarstva, naves errabundae m. vagabantur Auct. b. Afr., m. nobile lignum Petr. v pogubo (Rimljanom); preg.: m. parta m. dilabuntur Ci. = „kakor pridobljeno, tako izgubljeno“, „krivično pridobljeno blago je kratkega veka“.
b) neuspešno, brez uspeha, zastonj: ab insomni dracone m. custodita (po drugih concustodita) poma O., Acr., m. sublato ense O.
c) pri glag. eluere Ci. ep., emere, redimere Ci., conciliare, conducere Pl. = drago, pri vendere Ci. = poceni.

3. (glede na kraj ali čas) na napačnem kraju (mestu), na nepravem (neprimernem) kraju (mestu): m. si palpere H., m. salsus H., m. feriati Troes H., m. sedulus O., m. sollers Amm.

4. metaf. glede na mero in stopnjo neprimerno, torej preveč ali premalo.
a) preveč, (pre)silovito, (pre)hudo, zelo: calceus m. laxus H., m. superbus H., m. parvus H. dosti premajhen, Sulcius acer ambulat et Caprius, rauci male cum que libellis H. ali m. dispar H. ali insulsa m. et molesta Cat. popolnoma, m. dicax Pl., Macr. porogljiv, zasramujoč, m. pertinax studium vincendi Prud., m. mulcatus Ci., Ph. dodobra, m. tussire H. hudo kašljati, m. nocens O., animo m. fracto Suet. docela nezavesten (nezaveden, omamljen), m. timere Ter., male (pessime) metuere Pl., m. odisse C. in Ci. ep., peius odisse quam … Pl., Ci., alter Mileti textam cane peius (bolj) et angui H.
b) premalo, komaj, ne: civitas m. pacata Ci., scuta m. tegebant Gallos L., m. densatus agger L. ne dovolj gost, ossa m. tecta O., m. haerere, m. sustinere arma L., duae m. plenae legiunculae L. nepolnoštevilni, m. percepti fructus Ci. v nezadostni meri, digitus m. pertinax H. ne posebej se upirajoč, m. viva caro O., m. fortes undae O., m. sanus Ci., Sen. ph. ne prav pameten, maloumen, kratkoumen, nespameten, neumen, brez preudarka, pri V. = otožen, težkih misli, m. gratus O. nehvaležen, m. fidus T. nezanesljiv, m. parens H., Sen. ph. nepokoren; occ. le navidez(no): m. dormiens, m. repugnans Petr., m. laeti Val. Fl. s hlinjenim veseljem.

Māmurra -ae, m Mamúra, rim. vitez iz Formij, ki je kot praefectus fabrûm v Cezarjevi vojski na nepošten način silno obogatel; bil je prvi, ki je svojo hišo obdal z marmorjem: Ci. ep., Plin., Suet.; kot zapravljivca ga biča Cat. (ki meri tudi Mămurra); šalj.: urbs Mamurrarum H. = Formiae.

mānālis¹ -e (mānāre) tekoč, vodonosen, dež(ev)jenosen: fons Fest., manalem fontem dici pro eo, quod aqua ex eo semper manet P. F., manalem vocabant lapidem etiam petram quandam, quae erat extra portam Capenam iuxta aedem Martis, quam cum propter nimiam siccitatem in urbem protraherent, insequebatur pluvia statim P. F., manalis lapis, qui tunc movetur, cum pluviae exoptantur Non. (v avgurskem jeziku) kamen, ki je priklical dež, če so ga ob suši premaknili z mesta; subst. mānāle -is, n polivalnik, zalivalka: Non.

Mancīnus -ī, m Mancín, priimek v Hostilijevem rodu. Poseb. znan je C. Hostilius Mancinus Gaj Hostilij Mancin, konz. l. 136, ki so ga Rimljani izročili Numantincem, s katerimi je sklenil neslaven mir: Ci., L. epit., Val. Max., Vell. — Od tod adj. Mancīniānus 3 Mancínov, Mancína se tičoč: deditio Fl.

manica -ae, f (subst. adj. iz manus, pravzaprav ročna reč, stvar za roko) večinoma v pl.

1. (sc. vestis) dolg rokav na tuniki, ki je segal čez roko in tako nadomeščal naše rokavice, gr. χειρίς; nosile so ga le ženske in mehkužniki v Rimu ter kmetje pozimi: Varr., Ci., T., Iuv., Plin. iun., Isid., Non. idr., tunicae manicas habent V.

2. (sc. catena) ročna spona (starejše vklepnica, pota), žabica, v pl. tudi lisice, okovi: V., Ap., Val. Fl., Cod. Th., inicite huic manicas Pl., in manicis et compedibus te tenebo H.; pren.: sic laqueis, manicis, pedicis mens irretita est Luc. ap. Non.; metaf. pritegovalni kavelj, kljuka pritezača, kopíka, ladijski kavelj (sicer imenovan harpago ali manus ferrea): ast alias manicaeque ligant teretesque catenae Lucan. — Poznolat. pisano manicha: Hier.

Mānlius 3 Mánlij(ev), ime patricijskega in plebejskega rim. rodu. Poseb. znani so:

1. M. Manlius Capitolīnus Mark Manlij Kapitolin, konz. l. 392, je premagal Ekve in l. 390 rešil Kapitolij Galcev. Čeprav je bil patricij, je ščitil plebejce; zato so ga osumili, da stremi za kraljevsko oblastjo, ga obtožili in po obsodbi l. 384 pahnili s Tarpejske pečine, njegovo hišo na Kapitoliju (od tod rodbinski priimek Capitolinus) pa porušili: L., Ci.

2. L. Manlius Capitolinus Lucij Manlij Kapitolin, diktator l. 363: L., Val. Max.

3. T. Manlius Capitolinus Tit Manlij Kapitolin, sin prejšnjega s priimkom Torquatus Torkvat = „Okrašen z ovratno verižico“ (torques), ki jo je baje snel v boju premaganemu Galcu. Bil je izvrsten vojskovodja, mož odločnega, a osornega in zelo strogega značaja; v časa svojega zadnjega konzulata l. 340 je dal zaradi vojaške nepokorščine usmrtiti lastnega sina: Ci., L., S. Oče in sin sta si s svojo kruto strogostjo pridobila priimek Imperiosūs „Oblastni, Zapovedljivi“. — Adj.

1. Mānlius 3 Mánlijev: gens Ci. Od tod Mānliānus 3 Mánlijev, mánlijski: turba, seditio L., māla Plin., Manliana (= T. Manlii Capitolini) imperia L. Manlijevi ukazi, pozneje preg. = kruti, avtoritarni ukazi; subst. Mānliānum -ī, n Manliánum, Mánlijevo, Ciceronovo podeželsko posestvo: Ci.; Mānliāna -ōrum, n mánlijske odločitve = oblastni (strogi, kruti, avtoritarni) ukazi: Manliana vestra Ci. (prim.: Manliana imperia).

2. Mānliānus saltus Mánlijski gozd, kraj v Hispaniji, kjer so l. 180 Keltiberi postavili zasedo prokonzulu Kvintu Fulviju Flaku (Q. Fulvius Flaccus): L.

mantēle (poznejša (s pripono -īlis tvorjena) obl. mantīle) -is, n (iz *man-tergsle, manus in tergēre) brisača, otirálka, otiráča, kosmat, včasih tudi gladko strižen platnen prt, ki so ga včasih uporabljali tudi za prtiček (servieto); dajal ga je gostitelj, pravo servieto (mappa) pa je moral vsak gost prinesti s seboj: V., O., Plin., Mart.; v cesarski dobi prt: mantelia nunc pro operiendis mensis sunt; quae, ut nomen ipsum indicat, olim tergendis manibus praebebantur Isid. — Soobl. mantēlium (mantīlium) -iī, n: Varr., Porph.

manubia -ae, f (manus in habēre) kot avgurski t.t. strela in grom, blisk in tresk (gromotresk): prima (secunda, tertia) manubia Sen. ph., Fest., manubiae fulminis, Minervales Serv., tres manubiae Sen. ph. trojni treski, tri vrste treska, fatales manubiae Amm. — Pogosteje pl. tant. manubiae (manibiae) -ārum, f

1. od sovražnika predan ali mu vzet vojni plen vojakov: Naev. ap. Non., Fl., optimā fide partiti manubias sumus Petr.; (skupni) izkupiček (iztržek) od prodanega plena: qui ex manubiis portionem praedae peterent Iust.; vojskovodjev delež plena (denar, ki ga je vojskovodja nav. porabil za gradnjo ali olepšavo kakega javnega poslopja idr. ali za izdelavo kakega umetniškega dela: Ca. ap. Fr., T., Plin., Fl., Suet., fecit idem (sc. Tullus Hostilius) et saepsit de manubiis comitium et curiam Ci., his ex manubiis Athenarum arx ornata est N., Iovem ornarat e manubiis Carthaginiensium Gelo Ci., aedem Fortis Fortunae de manubiis faciendam locavit L., porticum Quintus Catulus de manubiis Cimbricis fecit Ci., de manubiis duos fornices fecit L.

2. metaf. rop, plen, dobiček (poseb. nezakoniti), delež, žeparstvo: has manubias Roscio concedere Ci., qui manubias sibi tantas ex L. Metelli manubiis fecerit Ci., praedae et manubiae, manubiae et rapinae Suet.

manūmissiō, ōnis, f. (manūmittere)

1. odpust(itev), izpust(itev) sužnja izpod svoje oblasti, osvoboditev sužnja: Ci., Val. Max. Manumissio je bila ali iusta ac legitima prava in zakonita ali iniusta, non iusta neprava. Prva je bila trojna:
a) po cenzusu, če je dal gospodar vpisati sužnja kot državljana (civis) v cenzorske zapiske in ga potrditi v lustru;
b) slovesno na forumu pred kakim predstavnikom oblasti (pretorjem idr.) per vindictam (pri čemer je dobil suženj udarec po glavi s paličico [vindicta], pozneje rahel udarec z roko po licu);
c) po oporoki. Druga se je izvajala na pet načinov:
a) inter amicos, če je gospodar razglasil sužnja za svobodnega v navzočnosti petih prič;
b) če je bil suženj odsoten, per epistulam, tj. s pismom sužnju, ki ga je podpisalo pet prič;
c) tako da je gospodar povabil sužnja na obed;
d) adoptione, s posinovljenjem, pri katerem je moral domači gospodar ali kdo drug, ki je sužnja posinovil, jasno izreči svojo voljo;
e) na sužnjevi ali gospodarjevi smrtni postelji: Ci., Sen. ph., Plin. iun., G., Ulp. idr. Icti.

2. metaf. odpustitev (oprostitev) kazni, odpuščanje: Sen. ph.

manus¹ -ūs, f (sor. z gr. μάρη roka, stvnem. munt roka, varstvo)

1. roka (kot telesni ud), rame (gen. ramena): Enn. ap. Non., Acc. ap. Fest., Lucr., Plin., Iust. idr., manus dextera Ci., (naspr.) laeva ali sinistra H., suā manu sororem interficere Ci., manu sibi letum parare V. lastnoročno, s svojo roko, iactare manūs (pri plesu) O., Pr., (pri deklamiranju) Q., manum dare alicui Q. roko podati komu, manūs dare C., Ci. (o premagancu) dati se vkleniti, pustiti se zvezati; pesn. pren. vdati se, podati se: O., V., tako tudi victas manūs dare O. ali manūs dedere V., manūs tollere Ci., Cat. skleniti roke nad glavo (v znak začudenja), tangere alicuius manum Sen. ph. žilo potipati komu, alicuius rei causā ne manum quidem vertere Ci. niti roke ne obrniti, niti premakniti roke za kako stvar, ne poprijeti z roko za kako stvar = prav nič si ne prizadevati za kaj, quid de me Mezentius sentiat, manum non vorteris Ap. za to ne boš obrnil roke = do tega boš ravnodušen; ad manum esse L. biti pri roki, ad manum venire L. v roke priti, ad manum habere Q. na (pri) roki imeti, ad manum habere scribae loco N. imeti pri sebi za tajnika, servum sibi habere ad manum Ci. za svojega tajnika, ad manum (manūs) accedere Ci., Varr. na klic priti in jesti iz roke (o živalih), in manūs venire S. blizu priti, in manibus nostris hostes sunt C. so prav blizu nas, in manibus sunt terrae V. so mi blizu, ecce in manibus vir … Ci. glej, pred nami je mož = prišli smo (pri naštevanju) do moža, oratio est in manibus Ci. je v rokah (občinstva), lahko ga berejo, je znan, Naevius in manibus est H. je v vseh rokah, ga pridno berejo, liber est mihi in manibus Ci. pišem knjigo, habere aliquid in manibus Ci. imeti kaj v delu, habere in manibus aliquem Ci. po rokah nositi koga, in manibus Mars ipse V. ali victoria est S., Ci. Mars sam = uspeh boja, zmaga je v vaših rokah = zmaga je povsem odvisna od vašega poguma, attendere, quae sunt in manibus Ci. kar se zdaj dogaja, quia vindemiae in manibus Plin. iun. ker imam zdaj opraviti (ker imam zdaj delo) s trgatvijo, alicui in manu est Kom. v moči koga je, mogoče je komu, more kdo, per manus tractus servatur C. z rokami, per manus picis glaebas tradere C. iz roke v roko, per manus servulae servatus Ci. po strežbi, s pomočjo; pren.: traditae per manus religiones L. od roda do roda, iz roda v rod, inter manus auferri Ci. ali proferri C. (med =) z rokami, inter manus versari Caelius in Ci. ep. rabiti (uporabljati) se, brati se, inter manus habere Plin. iun. izdelovati literarno delo, pisanje imeti v delu, pisati, ante oculos interque manus esse V. tako očitno biti, da se lahko prime, prae manu esse Pl., Gell. pri roki biti, pripravljen biti, si paulum dederis prae manu Ter. za začetek gospodarstva, sub manus succedere Pl. izpod (od) rok iti, sub manu (manum) Plancus in Ci. ep. pri rokah, blizu, od tod = lahko, brez truda, takoj: Sen. ph., Suet., ex ali de manibus emittere, dimittere Ci. iz rok, de manu „iz roke“, „od roke, proč“, od tod pogosto = svojeročno, lastnoročno: de manu facere Ci. ali iacere scyphum in aliquem ali reddere Suet. ali dare Lamp., de manu (v kmetijstvu) Col. iz pospravljenih pridelkov, ob svojih stroških, de manu in manum tradere Ci. iz (naše, svoje) roke v roko (drugega); a manu servus Suet. pisar, tajnik, liberta a manu Suet. pisarka, tajnica, exemplaria Graeca nocturnā versate manu, versate diurnā H. (sučite =) imejte v rokah (= berite) ponoči in podnevi, aequā manu discedere S. ali aequis manibus abscedere T. z enako srečo (v boju), po neodločeni bitki, tako tudi aequis manibus pugnare ali pugnam dirimere L. z enako srečo, neodločeno, plenā est percutienda (sc. ianua) manu Tib. s polno roko (denarja), plenā manu scapulas verberare Petr. udarjati, tolči, peliskati; pren. = obil(n)o, izdatno, v obilni (izdatni) meri: liberaliter et plenā manu faciam Sen. rh., plenā manu alicuius laudes in astra tollere Ci. ep., brevi manu Icti. takoj, nemudoma, brez obotavljanja, naspr. longā manu Icti. počasi, manu aliquem venerari T., Suet. s poljubom na roko (tj. poljubiti svojo roko in ta poljub poslati drugemu), manu mederi Cels. ali urinam manu emoliri Cels. s kirurškimi (ranocelniškimi) sredstvi, manibus pedibusque ali manibus pedibus Ter. (= gr. πὺξ καὶ λάξ) z rokami in nogami, tj. na vso moč, na vse pretege; preg.: manus manum lavat Sen. ph., Petr. roka roko umije, manum de tabula! Ci. ep. „roko proč od slike!“ = (bodi) zadosti!, dovolj (bo)!; occ. oborožena roka, pest: manu fortis N. ali promptus S. osebno hraber, manu capere urbes S., manu sternere aliquem V., manu vindicare iniurias S., vindicandum in eos … non manu neque vi S., per manus libertatem retinere S., manum committere Teucris V. spoprijeti se s Tevkri = manūs (manum) conferre ali conserere (gl. omenjena glag.), militibus manu consulere S. osebno navzoč v boju, kot sobojevnik.

2. meton.
a) osebna hrabrost, (osebna) moč, (osebni) pogum, spoprijem, spopad, boj, sila, nasilje, posilstvo, nasilno dejanje: manu vincere O. ali superare aliquem N., usu manuque C. z vojaško izkušenostjo in hrabrostjo, Claudiae manūs H. junaška dejanja Klavdijevega rodu, fata virum moresque manūsque V. hrabra, pogumna dejanja, ad manum accedere N. ali venire ad manum L., (in manum Plin. iun., in manūs L.) spoprijeti (spopasti) se, tako tudi: res venit ad manum Ci. ali pugna ad manus venerat L. prišlo je do spopada, spopadli so se, proelium in manibus facere S. bojevati se v spopadu, vim et manūs affere Ci. začeti z nasiljem in nasilnimi dejanji, Armeniae manum affere Vell. napasti, inicere alicui (rei) manum Sen. ph. ali manūs Val. Max. storiti (delati) komu (čemu) silo, nasilno ravnati s kom (s čim), procacitatem manibus continere N. s silo, siloma, manibus temperare L., continere manus ab aliquo O.
b) oblast, moč: esse in alicuius manu L. biti v oblasti koga, biti komu podložen, nihil esse in manu suā S., exercitus alicui in manu est L. je komu pri roki, je komu na voljo, je komu na razpolago, iuxta deos in tuā manu positum est T., in alterius manu vita posita est Ci. je izročeno odločitvi drugega, visi na odločitvi drugega, je odvisno od odločitve drugega, in vestrā manu situm est (z inf.) Ap. v vaši moči, na vas je, tako tudi: in manibus vestris quantus sit Caesar habetis Lucan.; occ. kot jur. t.t. oblast hišnega očeta, gospodarjeva oblast (prim. manū mittō (manu-mittō) ali manū ēmittō, ēmittō, ēmancipō, mancipium); tudi oblast zakonskega moža nad ženo: vos in manu et tutela mulieres, non in servitio debetis habere L., mulier viro in manum convenit Ci., venit in manum viri mulier Ap.
c) (delavna, dejavna, ustvarjalna) roka = delo, delavnost, dejavnost, ustvarjalnost: marmora deformata primā manu Q. s prvo roko, s prvim posegom, manus extrema non accessit eius operibus Ci. zadnja roka = izpopolnitev in dovršitev, tj. njegova dela niso povsem izpiljena (dovršena), v enakem pomenu tudi summa manus O., Plin., Q., Sen. ph. in ultima manus O., Petr., aptius a summā conspiciere manu O. kadar si popolnoma nališpana, manūs pretium, gl. manūpretium, quale manus addunt ebori decus V. umetelne (ustvarjalne, spretne) roke, sine labore et manu Ci., nummos manu quaerere Ci.; pesn. metaf.: extremam Saturnia bello imponit regina manum V. dovršuje, tako tudi: potatio extrema, quae ebrietati summam manum imponit Sen. ph.; occ. α) abl. manu s človeško roko (človeškimi rokami), z umetnostjo, umet(el)no, umetniško (naspr. naturā): Fr., piscina manu facta Varr., portūs (canales Sen. ph.) manu facti Ci., congesta manu oppida V., manu sata C. s človeškimi rokami sejana žita, postea credo additas moles manuque adiutum L. in da se je pripomoglo z umetnostjo, urbs manu munitissima Ci.; metaf. umetno, prisil(je)no, nenaravno, ne po naravni poti: morbi, quos manu fecimus Sen. ph., quidam liberos eiurant et orbitates manu faciunt Sen. ph., oratio fucata et manufacta Sen. ph.; konkr. manus človeško, umetelno, umetniško delo, umetniški izdelek, umetnina: Q., Pr., Petr., Stat., artificum manūs miratur V., manus Praxitelis Mart. β) roka = pisava, lastnoročno pisanje: Q., Lentulus et signum et manum suam cognovit Ci., redii ad meam manum Ci. ep. zdaj pišem sam, haec Tironi dictavi, ne mirere aliā manu esse Ci. ep., Alexidis manum amabam Ci. ep., falso manum eius imitatus Eutr., manum emittere Icti. dati od sebe lastnoročno pisanje. γ) vržek, stava pri kockanju, met(anje) kock: bona patria manu lacerare S. s kockanjem, s hazardiranjem, quas manus remisi Augustus ap. Suet. dobičke pri kockanju, ki sem jih pustil (dal v dar). δ) prijem, umetni obrat; metaf.: totas artis manūs, machinas omnes ardenter exercet Ap. = vse zvijače in spletke. ε) pri borjenju (za)mah(ljaj), vbod, dregljaj, sunek, udar(ec): manum exigere Q. zada(ja)ti (bolje je prevesti z glag., izpeljanimi iz navedenih subst.), prima, secunda, tertia, quarta manus Q. prvi, drugi, tretji, četrti zamah ali ustop (položaj).

3. peščica, truma, krdelo, četa, oboroženo moštvo, vojna moč, vojaška enota, vojska, v slabšalnem pomenu drhal, svojat, krdelo, tolpa, tropa, banda (prim. manipulus): Enn. ap. Ci., Pl., S., V., H., Stat., Suet. idr., tam exigua manus tantas opes prostravit N., bonorum, Iudaeorum Ci., purpuratorum et satellitum L., manu facta virginem rapiunt L., si nova manus cum veteribus copiis se coniunxisset C., manum facere Ci. ali conducere, cogere C., coniuratorum manus Ci., egredere cum importunā sceleratorum manu Ci.; occ. pl. rokodelci: nos aera, manūs, navalia demus V.

4. metaf. roki podobne stvari
a) slonov rilec: Ci. idr.
b) pl. medvedji prednji taci (šapi): Plin.
c) pl. drevesne veje: Stat.
d) manus ferrea kopíka, kavelj, s katerim so pritegovali ladje (prim. harpago): Ci., L. idr.

Opomba: Skrč. dat. sg. manū Pr.

Marathōn -ōnis, acc. -ōna in (Iust.) -ōnem, m (f pri O.) (Μαραϑών) Máraton, trg in ravnina na vzhodnem atiškem obrežju, kjer je Miltiad l. 490 slavno premagal Perzijce: N., O., Stat., Mel., Plin., Iust. — Od tod adj. Marathōnius 3 (Μαραϑώνιος) máratonski, pri Máratonu: taurus Ci. (ki ga je Herkul pripeljal s Krete k Evristeju in Tezej ubil), pugna Ci., N. idr.; pesn. aténski: hostis Sil., virgo (= Erigone) Stat. Marathōnis -idis, f (Μαραϑωνίς) máratonska: Stat., Sid.

Marcellus -ī, m (demin. k marculus, marcus kladivo) Marcél, ime najznamenitejše rodbine plebejske veje Klavdijcev. Poseb. znani so:

1. M. Claudius Marcellus Mark Klavdij Marcel, „italski meč“, konz. l. 222; premagal je Insubre in l. 215 Hanibala pri Noli, l. 212 je osvojil Sirakuze in padel l. 208 v boju s Hanibalom: L., Ci., V.

2. M. Claudius Marcellus Mark Klavdij Marcel, kot konz. l. 51 Cezarjev nasprotnik in sprožitelj senatskega sklepa de revocando Caesare; Cezar ga je pozneje pomilostil, za kar se mu je Ciceron zahvaljeval v svojem govoru Pro M. Marcello: Ci., C.

3. M. Claudius Marcellus Mark Klavdij Marcel, sin Avgustove sestre Oktavije, soprog Avgustove hčere Julije, Avgustov posinovljenec, zelo izobražen in nadarjen mladenič, ki je vzbujal rim. narodu najlepše upe; umrl je v Bajah, star 19 let (najbrž ga je zastrupila Livija): V., H., Pr., T., Sen. ph., Vell., Suet. — Pl. Marcellī Ci. možje, kakršen je Marcel. — Od tod
a) subst. Marcellīa -ōrum, n (Μαρκελλεῖα) marcélije, marcélski praznik, častno godovanje rodovine Marcelov na Siciliji: Ci.
b) adj. Marcelliānus 3 Marcélov: theatrum Suet. Marcelovo gledališče, ki ga je dal zgraditi Avgust in ga imenoval po svojem ne-čaku.

marceō -ēre (iz *m_erqei̯ō, indoev. kor. *mer(e)q- intr. (z)mehčati se, postajati trhel, gniti, trohneti; (na)močiti; prim. marká-s smrt, umiranje, gr. μαραίνω zatiram, slabim)

1. (u)vel, usahel, medel biti: Mart., en taxea marcet silva comis Stat., cervix redimita iacebat et caligantes marcebant fronte coronae Cl.

2. večinoma metaf. medel, mlahav, onemogel, oslabel, slaboten, nemočen, brezmočen, šibek, (u)vel, len(oben) biti: si tibi non annis corpus iam marcet et artus confecti languent Lucr., omnis exercitus depositis militiae studiis otio ac desidia corrupti marcebant Iust., vigebat in hac parte miles atque imperator, [in] illa marcebant omnia Vell., largiore admodum potu saginisque distenti marcebant Amm., item, si marcet animus; si loqui et moveri piget; si corpus torpet Cels., nec deside cura segnis marcet amor Cl., pavore Cu., luxuriā, vino et epulis confecti marcent L. Od tod pt. pr. marcēns -entis (u)vel, usahel: marcentes tibi porrigentur uvae Mart., marcentes cupio quassare coronas Cl.; metaf. mlahav, medel, onemogel, oslabel, slaboten, nemočen, šibek, (u)vel: Mart., Sil., Stat., Val. Max., Suet., Iust., guttura O., oculi Ap., visus Sen. tr.; meton. mlahav, omagujoč: marcentem pacem nutrierunt T., ille deses marcens T., m. potor H. ki mu je šlo vino v glavo, ki ga „bolijo lasje“, ki ima „otekle lase“.

Mārcius 3 (Mārcus) Márcij(ev), ime rim. plebejskega rodu; patricijski je bil le rod s priimkom Rex. Poseb. znani so

1. Ancus Marcius Ank Marcij, četrti rim. kralj (640—616): L., Ci., V., H., O.

2. Cn. Marcius Coriolanus Gnej Marcij Koriolan (Koriolski, tako imenovan, ker je bil zavetnik volskovskega mesta Korioli [Corioli], ki ga je osvojil l. 493); kot odločen patricij in nasprotnik plebejcev je bil l. 491 pregnan na pobudo ljudskih tribunov: L., Ci., Val. Max., Gell.

3. L. Marcius Septimus Lucij Marcij Septim, rim. vitez; po smrti obeh Scipionov je prevzel vrhovno poveljstvo v Hispaniji: L.

4. Marcii (brata) Marcija, starodavna vedeža: Ci.

5. Marcia Marcija
a) soproga Katona Utičana (Utiškega), pozneje Hortenzijeva soproga: L.
b) soproga Fabija Marina, Avgustovega zaupnika: T. — Kot adj.: Marcius saltus L. Marcijev gozd v Liguriji, kjer so Ligur(ij)ci l. 186 premagali konzula Kvinta Marcija Filipa: L., aqua Marcia L. ali (pesn.) Marcia lympha Tib. in Marcius liquor Pr., tudi samo Marcia -ae f: Mart. Marcijev vodovod, ki ga je začel graditi kralj Ank Marcij, do Rima pa ga je speljal Kvint Marcij Reks (Rex), Marcia frigora Stat. Marcijevega vodovoda. — Od tod adj. Mārciānus 3 Márcijev: foedus Ci. ki jo je sklenil Lucij Marcij Septim (gl. št. 3.) z Gaditanci (Gāditānī), carmina L. vedeža Marcija (gl. št. 4.), silva Marciana Amm. Črni les, Črni gozd, hribovita veriga na zahodu Nemčije (zdaj Schwarzwald); adv. Mārciānē márcijsko: Prisc.

Marcomanī (Marcomannī) -ōrum, m (Μαρκομανοί, Μαρκομάννοι) Markománi, svebsko pleme, ki so se ga Rimljani najbolj bali. Živeli so v Germaniji ob srednji Majni; od tod jih je kralj Maroboduj (gl. Maroboduus) okrog l. 8 popeljal v deželo keltskih Bojcev (Boi(o)hemum = Böhmen, danes Češka), od koder so za časa cesarja Marka Avrelija vdrli v rimsko cesarstvo (markomanska vojna od 166—180 po Kr.): C., T., Vell., Stat. — Od tod adj. Marcomannicus 3 markománski: bellum Eutr.

marītus 3 (mas; prim. gr. μεῖραξ deček, deklica, μειράκιον deček, lit. martì nevesta, devica)

I. adj.

1. oženjen, omožen, zakonski: vagabatur per maritas domos L. po hišah zakoncev, fratre marita soror O. omožena, Venus O. zakonska ljubezen, torus O. zakonska postelja, foedus O., caedes O. umor lastnega moža, lex H. (= lex Iulia de maritandis ordinibus) zakonsko (od Avgusta izdano) določilo ali zakon, ki je prepovedoval neoženjenost in kaznoval tiste, ki niso imeli otrok, z izgubami dednopravnih pravic; l. 9 po Kr. so ta zakon obnovili kot lex Iulia et Papia Poppaea; šalj.: A. Pulchra edepol dos pecunia est. P. Quae quidem, pol non marita est Pl. res da, pa le, če se ga ne drži žena.

2. metaf. privezan, spojen (prim. marītō): arbores Ca., clivetum Col., ulmus Cat., Q. —

II. subst.

1. marītus -ī, m
a) zakonski mož, zakonski drug, soprog (naspr. caelebs): Ci., V., Q. idr., gaudens mulier marito H., novus maritus Pl., Varr. idr. ali recens maritus Plin. iun. novi zakonec, mariti Ap., Icti. zakonca, zakonci.
b) ženin, ljubimec, snubec: Pr., Tib., aegram nulli quondam flexēre mariti V.
c) metaf. o živalih: Ci., V., Col., olentis uxores mariti (= capri) H.

2. marīta -ae, f zakonska žena, zakonska družica, soproga: castas duce se iubet esse maritas O., marita onusta bacis H.

Marius 3 Márij(ev), ime rim. plebejskega rodu. Poseb. znani so

1. C. Marius Gaj Marij, roj. l. 156 v Cereatah pri Arpinu, l. 119 tr. pl., sedemkrat (prvič l. 107) konz., zmagovalec nad Jugurto l. 106, l. 102. nad Tevtoni pri Sekstijevih Toplicah (Aquae Sextiae, zdaj Aix en Provence pri Marseillu), l. 101 nad Kimbri; nasprotnik Sule, s katerim se je spopadal v državljanski vojni (l. 90—80), zastopnik ljudske stranke v Rimu, umrl 13. januarja l. 86: Ci., S., Val. Max., Vell.; pl.: Caesari multos Marios inesse Suet. možje, kakršen je bil Marij. Kot adj. Marius 3 Márijev: lex Ci. — Od tod adj. Mariānus 3 Márijev: consulatus Ci., bella Fl.

2. istoimen(sk)i posinovljenec prejšnjega, nav. imenovan Marij mlajši, roj. l. 109, konz. l. 82, po posvojiteljevi smrti vodja ljudske stranke, umrl na begu pred Sulo l. 82: Fl., Vell.

3. M. Marius Gratidiānus Mark Marij Gratidijan, Arpinec, posinovljenec brata Marija starejšega, izvrsten govornik; na Sulovo povelje ga je Katilina kruto usmrtil l. 82: Ci., Pl., Fl.

Marnas -ae, m Márnas, božanstvo, ki so ga častili v Gazi v Palestini: Hier.

Maroboduus -ī, m. Marobóduj, kralj svebskih Markomanov, vzgojen na Avgustovem dvoru, ustanovitelj vzhodnogermanske monarhične države na ozemlju današnje Češke. Da bi zatrli njegovo moč, ki so se je zavistno bali, so poslali Rimljani l. 6 po Kr. zoper njega 12 legij pod Tiberijevim poveljstvom, a so po Varovem porazu morali skleniti z njim mir. Kasneje ga je napadel in obvladal Herusk Arminij. Ker je Maroboduj po porazu padel v nemilost tudi pri svojih podanikih, je pobegnil k Rimljanom; ti so mu odkazali za bivališče Raveno, kjer je umrl: T., Vell.