Franja

Andriscus -ī, m (Ἀνδρίσκος) Andrisk, suženj, ki se je oznanjal za Filipa, sina mak. kralja Perzeja (zato nav. imenovan Pseudophilippus, Ψευδοφίλιππος = Lažni Filip) ter povzročil tretjo mak. vojno, ki se je končala s tem, da je rim. poveljnik Metel spremenil Makedonijo v rim. pokrajino; Metelovo zmagoslavje je poudaril sam Andrisk kot ujetnik: L. epit., Fl.; le Pseudophilippus imenovan pri: Ci. in Vell.

Androclus -ī, m (Ἄνδροκλος) Androkel, suženj, ki je na begu v afriško puščavo levu zdravil nogo; pozneje je ujetega in na boj z zvermi obsojenega lev, ki je bil tudi ujet, na borišču spoznal in se mu dobrikal: Gell.

Androcȳdēs -is, m (Ἀνδροκύδης) Androkid, Cizičan, Zevksidov sodobnik in tekmec: Plin.

Androgeōs (lat. Androgeus Serv.) -eī, m (Ἀνδρόγεως) Androgej,

1. Minojev in Pazifajin sin, kot zmagovalca pri Panatenejah so ga umorili nasprotniki; zato je Minos naložil Atenam človeško žrtev za Minotavra: V., P., Hyg. — Soobl. Androgeō -ōnis, acc. -ōna, m (Ἀνδρόγεων) Androgeon: Pr. Od tod adj. Androgeōnēus 3 androgeonski, Androgeona (objektni gen.): caedes Cat.

2. gr. vojskovodja, ki je padel pred Trojo: V.

androgynos (androgynus) -ī, m (gr. ἀνδρόγυνος dvospolnik)

1. pol mož in pol žena, dvospolnik, androgin: Ci., Lucr., Plin. idr., Sinuessae natum (esse) ambiguo inter marem ac feminam sexu infantem, quos androgynos vulgus... Graeco sermone appellat L.

2. skopljenec (ki ga imajo za žensko): Luc. ap. Non.

Andromeda -ae, pesn. Andromedē -ēs, acc. tudi -ān (O.), f (Ἀνδρομέδα) Andromeda, hči etiopskega kralja Kefeja in Kasiopeje. Izpostavljeno neki morski pošasti jo je Perzej rešil in se potem z njo poročil: H., O., Pr. idr. Po njej je imenovano ozvezdje severne poloble: Ci., Hyg., Col.

Andronīcus -ī, m (Ἀνδρόνῑκος) Andronik, gr. moško ime. Posebno znana sta:

1. (L. ali T.) Livius Andronicus (Lucij ali Tit) Livij Andronik, Tarentčan, v vojni l. 272 ujet, suženj Marka Livija Salinatorja, ki ga je pozneje osvobodil, začetnik rim. umetnega pesništva. Prevedel je Odisejo v saturnijskih verzih in pisal drame po gr. vzorih: Ci., H., Q., Gell.

2. Andronicus Cyrrhēstēs Andronik Kirest, ki je zgradil še zdaj v Atenah stoječi stolp vetrnik: Vitr.

Andros (Andrus) -ī, f Ander,

1. (ἡ Ἄνδρος), najsevernejši otok v Kikladih (še zdaj Andros) z istoimenskim mestom, ki je imelo Bakhovo svetišče: Ter., L., O. Od tod adj. Andrius 3 (Ἄνδριος) andrski, z Andra: Ter.; subst. Andria -ae, f Andrijka, Deklica z Andra, naslov Terencijeve komedije: Ter.

2. otok med Britanijo in Irsko: Plin.

Anemōrīa -ae, f (Ἀνεμώρεια) Anemorija, mesto ob meji med Fokijci in Delfijci: Stat.

Anemūrium -iī, n (Ἀνεμούριον „vetrov rt“) Anemurij, predgorje in mesto v Kilikiji: L., Mel., Plin. Od tod adj. Anemūriēnsis -e anemurijski: civitas T.

ānfrāctus 3 (ambi in frangere) zakrivljen, zavit: Amm.; subst. ānfrāctum -ī, n krivina, ovinek, zavoj: Acc. ap. Non., Varr.

ānfrāctus, redko amfrāctus, -ūs, m (ambi in frangere)

1. pregib, krivina, ovinek, zavoj: figura circuli nihil incisum habet angulis, nihil anfractibus Ci., solis anf. Ci. krožna pot (kroženje, obhod) sonca (okrog zemlje) ali annui anfractūs Ci. letni obhod sonca (po nazoru starodavnikov), krožni tok leta.

2. ovinek, zavoj, okljuk poti in drugih zemljepisnih danosti: via altera longiorem habebat anfractum N., anf. viarum L., T., montium L., litorum L., Plin., callium Cu., curvo anfractu valles V., rectā regione, si nullus anfractus intercederet C., multiplices terrarum (zemeljskih plasti) anfractus Sen. ph., aurium curvi anfractus Arn. krivi prehodi.

3. pren.
a) „krive poti“, zvijače, zvijačnost (s katero mora odvetnik iskati pravico): vita tranquilla remota a iudiciorum anfractu Ci. od pravdnih zvijač; podobno: quae omnia infinitos anfractus habent Q. se da obravnavati po tisočerih poteh, na tisoč načinov.
b) (v govoru) ovinek, dolgoveznost, okolišenje: Q., quid opus est circuitione et anfractu? Ci., oratio sit circumscripta non longo anfractu Ci. z ne dolgo periodo.

Angerōna -ae, f (morda iz an [=ἀνά] in gerere, Angerona torej = „boginja na novo vzhajajočega sončnega teka“) Angerona, molčeča boginja (čuvarka skrivnosti tajnega in neimenljivega genija rim. mesta, navadno istovetna s tem genijem); njena podoba z zapečatenimi ali zavezanimi usti je stala v svetišču boginje Volupije: Varr., Verr., Plin., P. F. Njen praznik Angerōnālia -ium in -iōrum, n angeronalije so obhajali dne 21. XII.: P. F. —Soobl. Angerōnia -ae, f Angeronija: Iulius Modestus ap. Macr.

angiportum -ī, n in (redkeje) angiportus -ūs, m (adj. deblo *angu- in portus) ozka ulica, uličica: Pl., Ter., Varr., Corn. idr., nullum in urbe vicum, nullum angiportum esse dicebant, in quo... Ci., frumentum vias omnes angiportusque constraverat Ci., flebis in angiportu H.

angō -ere (anxī Gell.; sup. anctum in pt. pf. anxus navaja Prisc.; pt. pf. anctus pa P. F., a te oblike niso izpričane)

1.
a) (u)tesniti, stiskati, zadrgniti, zadrgovati, dušiti, daviti: angit (Hercules Caci) elisos oculos et siccum sanguine guttur V., angebar ceu guttare forcipe pressus O., angens utrāque manu suā guttura Sil., tussis anhela sues faucibus angit obesis V., anhelantem duro pectoris astrictu angere leonem Stat., vitis pluribus radicibus inter se connexis angitur Col. se zaduši; — od tod (telesno) stiskati, (telesno) tesnobo povzročati komu: ea colluvio... animantium... urbanos... angabat L., hi (pelli) in coitu anguntur Plin.
b) (krajevno) utesniti (utesnjevati): hostis aëre non pigro nec inertibus angitur undis Lucan., bellator equus in laevos angitur orbes Val. Fl.

2. pren. (duševno) stiskati, vznemirjati, plašiti, v strah spraviti (spravljati), mučiti: quae (causa) maxime angere atque sollicitam habere nostram aetatem videtur Ci., haec... cum indignitate angerent consulis animum L., parentes... eorum ea cura angebat L., pudor te malus angit H., poëta, meum qui pectus inaniter angit H. ki spravlja... s prevaro v strah, angebant Caecinam nequidquam omnia coepta T., ea res animum illius anxit Gell. Pogosto refl. ali pass. vznemirjati se, tesnobo (nemir) čutiti (v srcu), otožen biti: nec, qui anxii, semper anguntur Ci., audio te animo angi Ci. ep.; z loc.: absurde facis, qui angas te animi Pl., angebatur animi necessario, quod domum eius... iste reddiderat nudam Ci.; z abl. instrumenti: tot curis vigiliisque angi Ci., suis autem incommodis graviter angi non amicum, sed se ipsum amantis est Ci., angi et lacerari animi cupidine et noxarum metu S. fr., angi desiderio patriae L., infamiā alicuius angi T.; redko z de: de quo angor et crucior Ci. ep.; angor ali angor animo ali angit animum z ACI: peccasse... se non anguntur Ci., angebatur ferox Tullia nihil materiae in viro... ad audaciam esse L.; angor ali aliquem angit s kavzalnim stavkom: Ci. ep., Q., Plin. iun., Hannibalem... angebat, quod Capua... ab se multorum Italiae populorum animos averterat L.

anguicomus 3 (anguis in coma) kačjelas, gadolas (= ki ima namesto las kače, gade): Gorgo O., Stat.

anguifer -fera -ferum (anguis in ferre)

1. kačenosen: caput Medusae O., Gorgo Pr., cauda Cerberi Sen. tr.; pren.: subst. Anguifer -ferī, m (prevod gr. Ὀφιοῦχος) Kačenosec (ozvezdje): Col.

2. kačeroden, kačerejen (-rejna -o): Lerna, domus Cleopatrae Stat.

anguigena -ae, m f (anguis in genere = gīgnere) kačam rojen, o Tebancih kot sinovih v kačo spremenjenega Kadma: O.

anguimanus -ūs, m (anguis in manus) kačjeročnik, o slonu zaradi gibčnosti njegovega rilca (manus): Lucr.

anguipēs -pedis (anguis in pēs) kačjenog; subst. anguipedēs -um, m kačjenožci = Giganti: O.