Franja

Rhēnus -ī, m (prim. gr. Ῥῆνος; ime je prvotno kelt. Rēnos) Ren

1. znamenita reka v Germaniji: Ci., C., H., T., Col., Plin. idr., Rhenus bicornis V. = Ren in Vala; pesn. adj.: flumen Rhenum H. veletok Ren, renski veletok, renski valovi; pesn. meton. Porénci, Germáni, Germánija: Lucan., Stat. idr., de te, Rhene, triumphus O.; tako v pl.: ingentes locat Rhenos Pers. — Od tod adj. Rhēnānus 3 rénski: Mart., terrae Sid.

2. rečica v Italiji blizu Bolonje (zdaj Reno): Plin., Sil.

Rhēsus -ī, m (Ῥῆσος) Rézos (Rézus), tračanski kralj, ki je prišel na pomoč Trojancem. Ker po prerokbi Troje ne bi bilo mogoče zavzeti, če bi Rezovi beli konji zaužili trojansko travo in vodo, sta se Diomed in Odisej takoj prvo noč po njegovem prihodu priplazila v njegov tabor, mu ugrabila konje in ga usmrtila: Ci., O., V.

Rhetico -cōnis, m Rétiko (Retikón), gorovje v Germaniji (zdaj Sedmerogorje (Siebengebirge), nedaleč od Bona (Bonn)): Mel.

rheuma -atis, n (gr. ῥεῦμα)

1. tok: Ambr., aestu quodam, quod rheuma vocant Veg.

2. tok v telesu, nahod, katár, skrnína, protín, kostni revmatizem, údnica, révma, starejše kosteníca: Hier., Cael.; heterocl. soobl. rheuma -ae, f: Isid.

rhīgolethron -ī, n (gr. *ῥιγόλεϑρον) „mrazova smrt“, tj. topla voda, v katero so dajali bolnike, kadar so jim skušali pregnati mrzlico: Cael. (popravek pygoliton, ki ga najdemo v rokopisih).

rhīnengytēs -ae, m in (soobl.) rhīnengytos -i, m (gr. ῥινεγγύτης) nosna brizgalka (kapalka, bzikalica), kirurški pripomoček za vbrizgavanje (bzikanje) tekočin v nos: Cael.

rhīnocerōs (rīnocerōs) -ōtis, acc. -ōtem in -ōta, acc. pl. -ōtas, m (gr. ῥινόκερως)

1. nosorog, rinóceros: Luc., Plin., Cu., Suet., Mart., Tert., Vulg. idr.; preg.: rhinocerotis nasum habere Mart. biti jezikav (vsiljiv, predrzen), za vsem vohljati, v vse vtakniti (vtikati) svoj nos.

2. meton. iz nosorogove kosti izdelana posoda za umivanje in kopanje: Mart., magno cum rhinocerote lavari Iuv. — Soobl. rīnocerus: rinocerus velut Aethiopus Luc. fr. ap. Prisc.

Rhion in Rhium -iī, n (Ῥίον) Ríon, rt v Ahaji nasproti rta Antirion (Antirrhium): Plin.

Rhīzinium -iī, n Rizínij, staro utrjeno mesto v Iliriji v Kotorskem zalivu: Plin.; gr. soobl. Rhīzōn -onis, m (Ῥίζων -ονος) Rízon: L. — Od tod preb. Rhīzonītae -ārum, m (Ῥιζωνῖται) Rizínijci, Rízonci, Rizoníti: L.

Rhodanus -ī, m (Ῥοδανός) Ródan, glavna reka jugovzhodne Galije (zdaj Rhone): C., L., O., H., Mel., Mart., Plin. idr.; meton. Poródanci, Gálci: Lucan. Od tod

1. Rhodanītis -idis, f k Ródanu sodeč, ródanski: urbes Sid. ob Rodanu ležeča.

2. Rhodanūsia -ae, f Rodanúzija, poznejše ime mesta Lugdunum v Galiji (zdaj Lyon): Sid.

Rhodopē -ēs, f (Ῥοδόπη) Ródopa

1. visoko gorovje v Trakiji med Nestom in Hebrom (zdaj Rodopi): O., V., Mel., Amm., Fl.; meton. Trákija: Stat., Rhodope miratur Orphea V. — Od tod adj.
a) Rhodopēius 3 ródopski, rodopéjski, pesn. = tráški, tračánski, trákijski: vates, heros (o Orfeju) O., regna O. = Trakija.
b) Rhodopēus 3 ródopski, rodopéjski: saxa Lucan. — Soobl. Rhodopa: Eutr., Amm.

2. nimfa rodopskega gorovja: O.

Rhoetēum -ēī, n (Ῥοίτειον) Rojtéj, rt v Troadi ob Helespontu: Serv. z istoimenskim mestom: Mel., L. — Od tod

1. adj. Rhoetēus 3 rojtéjski: Rhoetea litora Mel., Plin., Rhoeteum profundum O. ali samo subst. Rhoetēum -ēī, n (sc. mare) Rojtéjsko mórje, mórje ob Rojtéju: O; pesn. metaf. = trojánski: ductor V. (o Eneju), Sil. (o Scipionu), fata Sil.

2. Rhoetēius 3 rojtéjski; pesn. metaf.
a) subst. Rhoetēia V. = Trojánka.
b) adj. = rímski: pubes, regna, lancea Sil.

Rhoetus (Rhoecus) -ī, m (Ῥοῖκος) Rójtos, Rójkos

1. neki Gigant, ki so ga Grki imenovali Εὔρυτος Evrit: H.

2. Kentaver: V., O., Val. Fl.; v soobl. Rhoecus Lucan. (kakor ga imenujejo grški pesniki: Ῥοῖκος).

3. Finejev tovariš: O.

4. kralj Marzov v Italiji: V.

Rhōsos (Rhōsus) -ī, f (Ῥῶσος) Rózos, primorsko mesto v Kilikiji: Mel., Plin. Od tod

1. Rhōsicus 3 iz Rózosa, rózoški, rózijski: vasa Ci. ep.

2. Rhōsius 3 rózoški, rózijski: montes Plin.

Rhōxolānī (Rōxolānī) -ōrum, m Roksoláni, sarmatsko ljudstvo, združeno v veliko plemensko zvezo, ki je živelo na področju današnje južne Rusije. V 1. st. pr. Kr. se je del Roksolanov naselil na ozemlju med Dnjeprom in Donavo, del pa se jih je naselil na področju današnje južne Romunije: Plin., T., Vop., Amm.

rhythmus -ī, m (gr. ῥυϑμός) somerje, sorazmerje, enakomernost, simetrija, umerjenost, ubranost, ritem (v glasbi in govoru): Q., M., † paci in † huius nascuntur pueri Rhythmus et Melus Varr.

rhytium -iī, n (gr. ῥύτιον) pitni rog, čaša v obliki roga: cum sint crura tibi simulent quae cornua lunae, in rhytio poteras, Phoebe, lavare pedes Mart.

Ridagnus -ī, m Ridágnus, stepna rečica v Partiji: Cu.

rīdeō -ēre, rīsī, rīsum (prim. skr. vrīḍyati, vrīḍyatē v zadregi je, sramuje se)

I. intr.

1. smejati se: Pl., Ter., Petr. idr., ridere convivae, cachinnare ipse Apronius Ci., ut ridentibus arrident, ita flentibus adsunt humani vultus H., ridentem (smejoč, šaleč se) dicere verum quid vetat? H., ridere γέλωτα σαρδάνιον Ci. ep. v svojo škodo, na svojo škodo; pass. impers.: ridetur H. smejejo se, smeh nastane; occ.
a) prijazno se (na)smejati, (na)smehljati se, nasméhniti se (nasmehováti se, nasmehávati se), nasmehlja(va)ti se, posmehljati se; abs.: vultu ridet Fortuna sereno O.; z dat.: cui non risere parentes V.; z ad in acc.: ridere ad patrem Cat.; z acc. neut. nam. adv.: Venus perfidum ridens H., ridere dulce Cat., blandum Petr.
b) zmagovalno (zmagovito, zmagoslavno, triumfalno) se smejati čemu: potentior muneribus aemuli risit H.

2. metaf. (o stvareh)
a) smejati se = biti veselega obraza (lica), kazati vesek obraz (veselo lice): omnia nunc rident V., ager ridet O., domus ridet argento H. se sveti, tempestas ridebat Lucr. vreme je bilo vedro.
b) smehljati se komu = ugajati komu, prijati komu: ille terrarum mihi praeter omnes angulus ridet H. —

II. trans. smejati se, (po)rogati se komu, (o)smešiti koga, kaj, zasmehovati koga (kaj), posmehniti (posmehovati) se komu, na račun koga, šaliti se s kom (čim), šaliti se na račun koga: Tib., Pr., Sen. ph. idr., hunc Ter., Teucri risere natantem V., ille dolum ridens V., quis non rideat Fornacem deam? Lact., haec risum veni Caelius ap. Ci. ep., nemo enim illic vitia ridet T. se jim ne smeje = jih ne šteje za malo, haec ego non rideo Ci. tega ne govorim za šalo, tu mi ni do šale (smeha), ridere versūs Enni H., impudentiam hominum Ci.; pesn. z inf.: Stat.; pass.: Q., non sal, sed natura ridetur Ci., Pyrrhi ridetur largitas a consule Ci., Socrates ludens ab Alcibiade risus est Val. Max.; occ. prijazno se smehljati komu: neque me rident Pl. — Od tod adj. pt. fut. pass. rīdendus 3 smeha vreden, smešen, komičen: partes Petr., falsa ridendaque simulacra Aug.; subst. rīdenda -ōrum, n smešno, komično, smešne (komične) stvari: Aus.

Opomba: Rideor kot dep.: rideatur alios Petr.

rigēscō -ere -guī (incoh. k rigēre) (o)krepeneti, skrepene(va)ti, otrde(va)ti, otrpniti (otrpevati), okore(va)ti, (o)dreveneti, premreti (premirati), posta(ja)ti trd (okorel, odrevenel, premrl, negiben, tog), strdíti (stŕjati, strjeváti) se (od mraza idr.), (z)ledeneti, zmrzniti (zmrzovati, zmrzavati): Sen. ph. idr., vestes rigescunt V., aquae rigescunt in grandines Plin., rigescunt electra O., rigescere sensit ubera O. da dreveni; šalj.: (sc. Naïdes) laetae videre rigescere puppim O. otrdeti v kamen, okamneti, si Parthi vos nihil calfaciunt, nos hic frigore rigescimus Caelius ap. Ci. ep. mi tukaj čisto zamrzujemo; metaf. kvišku štrleti (o laseh) = ježiti se, ščetiniti se, sršiti se, pokonci iti (vsta(ja)ti): metu capillos riguīsse O.; pren.: saecula rigescent Cl. se bodo okrepila, bodo postala bolj možata.