Franja

puerīlis -e, adv. puerīliter (puer)

1. deški, dečaški, detinji, otroški, mlad(osten), mladostniški: Col., Plin., Q., Sen. ph., Stat., Val. Max. idr., vox, aetas Ci., puerili specie, senili prudentiā Ci., tempus (naspr. iuventa) O., anni O., Plin., facies puerilis in virgine O., puerili verbere moneri (o deklici) T. s šibo za otroke, puerile (= puerorum) agmen V., regnum L. kraljevanje koga kot mladeniča, kraljevanje v času svoje mladosti, puerilis passio Cael. božjast, epilepsija, pueriliter blandiri L. ali ludere Ph. deško, kakor (imajo navado) dečki (otroci); occ. (v obscenem pomenu) deški, dečkoskrunski, pederastičen, pedofilski: officium Pl., puerile poposci (sc. a puella) Mart. (prim. da mihi id quod pueri solent dare = concubitum Hyg.), supplicium Mart., puerile obtulit corollarium Ap.

2. otročji, otročajski, neumen, omejen, bedast, aboten, gumpast: Q. idr., sententia Ter., consilium Ci. ep., stulte, quid optas puerilibus votis O., Antiochus animo puerili erat Ci., si puerilius his ratio esse evincet amare H., pueriliter facere Ci. ali cupere T. po otročje, res ficta pueriliter Ci.; subst.: nugalia vel puerilia Non. otročarije.

puerperium -iī, n (puerpera)

1. poporodna doba, bábine (gen. babin), otroška postelja, porod: Plin., Col., Sen. ph., Gell., puerperis cubare Pl. v otroški postelji biti, locus puerperio Antium fuit T., femina puerperiis (obilica otrok) insignis T.

2. meton. rojenček, rojenec, novorojenček, novorojenec, telesni plod, fetus, otrok: abortu duodecim puerperia egesta Plin., numerus puerperii Gell. število hkrati rojenih otrok.

pūga -ae, f (izpos. πυγή) zadnjica, rit, guza, sedalo: ne nummi pereant aut puga aut denique fama H.; v pl.: pati dum poterunt, antequam pugae pilant Nov. fr.

pugil -ilis, abl. -ī, gen. pl. -um, m (prim. pūgnus, gr. πυγμή, πύξ) borec s cestom (caestus, cestus), borec s pestmi, boksar, „šakač“: Varr., O., H., Suet. idr., pugiles caestibus contusi ne ingemiscunt quidem Ci. — Soobl. pugilis -is, m: Varr.

Opomba: Prud. meri v abl. pl.: pūgilibūs.

pūgiō -ōnis, m (pungere)

1. bodalo, stilét, nož, bodák, ost: T., Auct. b. Alx., Suet. idr., pugio dictus, quod eo punctim pugnatur Fest., Caesare interfecto cruentum extollens M. Brutus pugionem Ci., tectum pugionem expedire conatus S.; kot znamenje oblasti nad življenjem in smrtjo so ga v cesarskem obdobju nosili
a) cesarji: Suet., pugionem velut ius necis vitaeque civium reddebat (sc. Vitellius) T.
b) pretorijanski prefekt: praefectus praetorio Aur.
c) vojaški nadpoveljniki (vrhovni poveljniki) in stotniki: T., Mart., Val. Max.: od tod a pugione Lamp. bodalonosec.

2. neki Kaligulov spis, menda spisek oseb, ki jih je Kaligula proskribiral: Suet.

3. metaf.: plumbeus pugio Ci. ali plumbei pugiones Aug. svinčeno bodalo = slab(i) dokaz(i).

pūgnus -ī, m (prim. gr. πυγ-μή pest, boj s pestjo, πύξ s pestjo, πύκτης, πύγμαχος borilec s pestjo, boksar, lat. pugil, pugillus, pūgna, pūgiō, pugnō; prim. tudi a) sl. pest [iz indoev. *pn̥ku̯stHi-], stvnem. fūst, ang. fist, stvnem. fëhtan boriti se, bojevati se; b) indoev. kor. *peug- bosti, suvati, biti, od koder gr. πευκεδανός bodeč, zadajajoč rane, πεύκη smreka, lit. pušìs, stvnem. fiuhta)

1. pest: Pl., O. idr., certare pugnis, calcibus Ci., pugnum facere Ci. stisniti roko (pest), pugno (v pesti) habere aliquid Corn., pugnam ducere alicui Icti. s pestjo udariti koga; pesn.: pugno victus H. ali superare pugnis H. v borbi s pestmi, v boks(anj)u.

2. metaf. pest, peščica kot mera: Ca., Corn., Marc., pugnus aeris Sen. ph. (naspr. fiscus cel koš denarja).

pulsō -āre -āvī -ātum (frequ. k pellere)

1. udariti (udarjati) na (ob) kaj, (s)tolči, butniti (butati), (po)trkati na kaj, (po)teptati, suniti (suvati), odriniti (odrivati): Sen. ph., Sil., Cl. idr., ariete muros V. stresati, tolči, pulsant arva ligones V. obdelujejo, ostium Pl., ostia H., Q., fores O., ianuam Ap., postes cuspide O., pede pauperum tabernas H., ad divitem Aug. potrkavati (trkati) pri bogatinu, solvite pulsanti loca Stat., humum moribundo vertice O., pede libero pulsanda tellus H., Amazones pulsant flumina V. topočejo (dirjajo) čez (zamrzlo) reko, campus assiduis pulsatus equis O., pulsare pedibus spatium Olympi O. (pre)teptati; pesn. = prehiteti; meton.: Phoebe curru pulsabat Olympum V. je drdrala po Olimpu, pulsant cacumina (ali saxa V.) fluctūs O. ali pulsant latera (sc. navis) ardua fluctūs O. se zaganjajo v bok(e), pljuskajo ob bok(e), caput (sc. montis) vento pulsatur et imbri V. veter in dež se zaganjata v vrh, rigentem (sc. nubem) pulsat Notus Val. Fl., chordas digitis et pectine V. ubirati strune, brenkati, tibia digitis pulsata Lucr., erupere aut ut nervo pulsante sagittae V. kakor puščice s prožeče tetive = kakor puščice, sprožene (izstreljene) s tetive, pulsare sagittam V. sprožiti, izstreliti, ipse arduus pulsat sidera V. zadeva ob zvezde, se dotika zvezd, vasto qui vertice nubila pulsat Val. Fl. (prim.: sublimi feriam sidera vertice H.) zadeva ob oblake, se dotika oblakov; pulsat tuas ululatus coniugis aures Cl. bije na tvoja ušesa, semen paulum pulsare Plin. stolči.

2. buhniti (buhati), suniti (suvati), odriniti (odrivati), odsuniti (odsuvati), dregniti (dregati), pahniti, pehniti (pehati), (s)tepsti, natepsti (natepati), pretepsti (pretepati), (na)tolči, (na)biti, gnjaviti, biti nasilen (grob) do koga, hudo (grdo) ravnati s kom: Iuv., Sen. rh., Petr., Suet., Prud., Amm. idr., pulsare verberareque ali pulsare et verberare aliquem Ci. idr., sic densis ictibus heros creber utraque manu pulsat versatque Dareta V., tu pulses omne, quod obstat H., tribunum plebis servi M. Tulii pulsaverunt Ci.; occ. proč suniti (suvati), odsuniti (odsuvati), od sebe pahniti (pehati), odpahniti, pregnati (preganjati), odstraniti (odstranjevati): pulsatos referens infecto foedere divos V. pregnane in razžaljene, pericula Cl., pulsatae maiestatis imperii reus Amm. zaradi (raz)žalitve.

3. metaf. dotakniti (dotikati) se koga, ganiti, premakniti (premikati), pretresti (pretresati), (močno) vplivati na koga, nagniti (nagibati) kam, k čemu, pridobi(va)ti si naklonjenost koga, nakloniti (naklanjati) si koga, gnati, spodbuditi (spodbujati), spodbosti (spodbadati), vzbuditi (vzbujati), razvneti (razvnemati) ipd.: censemus dormientium animos … externā et adventiciā visione pulsari? Ci., imaginibus pulsuntur animi Ci., quae te vecordia pulsat? O. te žene; occ.
a) vznemiriti (vznemirjati), pretres(a)ti, povzročiti (povzročati) drhtenje (strah): Sen. tr., Sil., Val. Fl. idr., pavor pulsans V., pulsare alicuius pectus T., urbem rumoribus Petr.
b) nadlegovati: superos vocibus Sen. tr., superos invidiā Stat., aliquem querelis Stat., Cl., existimationem viri fortis invidiā gravi Amm. težiti, tlačiti, uničevati, pogubljati, gonobiti, ut opulenti pulsantes praesidia potiorum Amm. degajoči = nadlegujoči (obdelavajoči) z denarjem (= s podkupovanjem).
c) nadlegovati s tožbo = s tožbo prije(ma)ti, tožiti, poda(ja)ti tožbo zoper koga, naperiti (naperjati) pravdo zoper koga: pro quo (sc. contractu) pulsabatur, aliis pulsantibus pozni Icti.; metaf.: iniusta Tartara Stat., pulsari falso crimine Cl.

Opomba: Inf. pr. pass. pulsarier: Lucr.

pulverātiō -ōnis, f (pulverāre) opraševanje (trt z okopavanjem): frigidioribus regionibus pulverationem faciunt, quam vocant rustici occationem Col.; v pl.: nam fit uberior pulverationibus Col.

pulvīnar -āris, n (pulvīnus)

1. oblazinjeno ležišče za bogove (prim. lectisternium), božanska blazina: O., Ap., Suet. idr., pulvinar deorum ornare dapibus H., deae pulvinar instituere N. posvetiti, pulvinar dedicare Ci., Caesar habuit pulvinar et flaminem Ci.; meton.
a) = pojedina za bogove, božja (božanska) pojedina: pulvinar suscipere in Capitolio L. prirediti bogovom pojedino; prim.: pulvinaria deorum et magistratuum epulae Ci.
b) kraj, kjer se bogovom prireja pojedina, torej poseb. svetišče: Ap. idr., circa omnia pulvinaria supplicare L., ad omnia pulvinaria supplicatio decreta est Ci., decernuntur supplicationes apud omnia pulvinaria T., nefandum adulterium in pulvinaribus sanctissimis Ci., pulvinaribus Bonae deae Ci.

2. metaf.
a) oblazinjen sedež, oblazinjen stol, oblazinjeno ležišče, (zakonska) postelja boginj in cesaric: Cat., Iuv., Sen. ph., Suet. idr., (sc. Caesaris) coniunx sua pulvinaria (prestol) servat O.; tudi oblazinjen sedež (blazinjak) cesarjev v cirkusu: spectabat e pulvinari Suet.
b) blazina, vzglavnik: caput inclinare super pulvinar Petr.
c) blazinsko ali namizno pregrinjalo: Sen. ph., in summo pulvinaris locatus cenā poculisque inauguratur Ap.

pulvīnārium -iī, n (pulvīnus)

1. blazinišče (= prostor za blazino) kakega božanstva v njegovem svetišču: L.

2. stojišče, položaj, lokacija kake ladje v ladjedelnici: Pl.

pulvīnus -ī, m (beseda neugotovljenega izvora)

1. blazina, sedežna blazina, sedalnica, vzglavnik, vzglavnica, vzglavje: Pl., Cat., Mart., Plin., Iuv., Sen. ph., Suet. idr., in lecticā erat pulvinus perlucidus Melitensis Ci., epistula super caput in pulvino posita S., epistulam pulvino subicere N., (sc. epistulam) sub pulvinum subiciens N.

2. metaf. vsaka blazinasta vzpetinica
a) leha, greda, ogon: Varr., Col., Plin., Plin. iun.
b) skladovnica (skladanica) opek v skednju: testaceis pulvinis fibulantur Col.
c) sipina, peščena plitvina, melina (v morju): Serv.
d) dvignjen sklad (nanos, kup, plast, sloj) peska in rezanega kamenja v vodi, da se nanj postavi steber: Vitr.
e) vzpetina, vzvišek, dvignjeni del v vinski tlačilnici (stiskalnici, preši): Ca.
f) blazina pri katapultu: Vitr.

pulvis -veris, m, redko f (Enn., Pr.) (iz *pol-u̯is, indoev. kor. *pel- prah, močnik; prim. skr. pálalam zmleto sezamovo zrnje, kaša, gr. πάλη in παιπάλη prah, (fina) moka, πόλτος kaša, παλύνειν (za)mesiti, (po)trositi ječmenovo moko, lat. polenta, pollen, puls)

1. prah: Enn. ap. Non., S., L., Plin., Pr. idr., vis magna pulveris cernebatur C., multus erat in calceis pulvis Ci., pulvis carbonis O., fumantes pulvere campi V., canities perfusa pulvere V. (znamenje žalosti), pulvis et umbra sumus H., pulvis horrida Pr. = pepel; pesn.: novendiales pulveres H. devetdnevni = (še) sveži mrtvaški pepel, hibernus pulvis V. zimski prah = suha zima, altus V. prašna pot, pulvis eruditus Ci.; v stiku tudi samo pulvis Ci., L. stekleni prah, v katerega so matematiki risali s paličico (radius) svoje like: formas in pulvere describere L.; od tod meton. matematika: namquam eruditum illum pulverem attigistis Ci. nikdar se niste ukvarjali z matematiko, homunculus a pulvere et radio Ci. = matematik; preg.: sulcos in pulvere ducere Iuv. po prahu brazditi (delati brazde, orati) = zastonj se truditi; occ. prah borišča, prah bojišča, prah poprišča (področja, prizorišča): curriculo pulverem Olympicum colligere H., palaestra Eurotas, sol, pulvis Ci. poet., quasi Olympici certaminis pulvis Amm., pulvis belli Mart. ali bellicus, Martius Amm., duces non indecoro pulvere sordidi H., natio ad pulveres Martios erudita Amm. izurjen za vse vojne težave (napore); pren.: dulcis sine pulvere palma H. brez truda pridobljena.

2. meton. (prim. arena) dirkališče, borišče, bojišče, poprišče, prizorišče, vadišče, vežbališče, torišče: Mart. idr., domitant in pulvere currus V.; pren. prizorišče, poprišče ali torišče kakega delovanja: in suo pulvere (po svojem tiru) noster currat equus O., doctrinam in solem et pulverem produxit Ci. ali educenda dictio est ex domesticā exercitatione in pulverem Ci. na javno torišče, ad forensem pulverem Q.

3. metaf. zemlja, prst, gruda: Etrusca Pr., pulvis exiguus H. peščica prsti (pri pogrebu), iacto ter pulvere curras H., pulvis coctus Stat. opeka; poseb. glina, ilovica: Mart. idr., pulvis Puteolanus Sen. ph., Stat.; tudi samo pulvis Plin., Vitr. puteolska glina, puteolanka.

Opomba: Soobl. pulver -eris, m: Ap.

pūmula -ae, f bot. púmula, vrsta trte v Amiternu: itriola Umbriae Mevanatique et Piceno agro peculiaris est, Amiternino pumula Plin.

pūnctāriola -ae, f (pungere) zbadanje = praska, majhen spopad: Ca. ap. P. F., punctariolas (v novejših izdajah punctatoriolas) levis pugnas appellat Cato in ea, quam dixit de re Histriae militari Ca. ap. Fest.

punctiō -ōnis, f (pungere) bodenje, vbadanje, (v)bod, zbadanje, zbodljaj: punctionem afferre Plin., caverna punctionis Ambr.; v pl.: laterum punctiōnes Plin. zbadanje, punctiones sentire Cels.

pūniō (stlat. poeniō) -īre -īvī in -iī -ītum (prim. gr. ποινή, lat. poena)

1. kaznovati: O., Ap., Gell., Suet. idr., sontes, maleficia, aliquem supplicio Ci., tergo et capite aliquem L., aliquem morte Plin. iun., se morte Val. Max. ali vitam suā manu Q. sam se pokončati, narediti samomor, prohibenda est ira in puniendo Ci., ad eum puniendum oculos aperuisti Ci., Terentinus „ipse se poeniens“ Ci. Terencijev „Samomuk“, „Samotrapilec“ (Terencijeva komedija „ Ἑαυτὸν τιμωρούμενος); abs.: punire velle Ci. (o sodniku; naspr. misereri).

2. med. znesti (znašati) se nad kom, znesti (znašati), stresti (stresati) svoj srd (svojo jezo, svoj bes) nad kom, maščevati se komu, nad kom: Ap., Lact. idr., multi inimicos etiam mortuos poeniuntur Ci., inimicissimum crudelius poenitus est Ci.

3. maščevati kaj: Graeciae fana Ci., meam domum a iudicibus puniendam putavit senatus Ci., iracundia est cupiditas puniendi doloris Ci.; v tem pomenu tudi dep. pūnior -īrī -ītus sum: ut clarissimorum hominum crudelissimam poeniretur necem Ci.

pūpilla -ae, f (demin. k pūpa deklica)

1. nedorasla, zlasti osirotela deklica, (deklica) sirota, varovanka: Plin. iun. idr., infanti pupillae fortunas patrias ademit Ci., pupilli et pupillae Ci.

2. metaf. (kakor gr. κόρη) pupíla, punčica (v očesu), zenica, zrklo: Plin., Lucr., Cels. idr., pupilla est medium punctum oculi, ubi quia parvae imagines nobis videntur, pupillae propterea appellantur Isid. — Soobl. pūpulla -ae, f: Ap.

pūpillāris -e (pūpillus) siroten, sirotin(ski), varovanski, varovančev, nedoraslemu namenjen: pecuniae L. denar varovancev, otročji denar, „dečinski penezi“, actiones Q., aetas Suet. doba nedoraslosti, nedoraslost, testamentum pupillare ali tabulae pupillares Icti. oporoka, narejena za nedoraslega, očetovski oblasti oporočnika podvrženega otroka v primeru, ko bi ta otrok umrl nedorasel, substitutio pupillaris Icti. postavitev dediča za primer, ko bi varovanec umrl nedorasel; tako tudi adv. pūpillāriter substituere aliquem Icti. postaviti koga za dediča v primeru, ko bi sin ali kak drug dedič umrl v času svoje nedoraslosti.

Pūpīnia -ae, f (Varr., Ci., L., Col., Val. Max.), tudi Pūpīnius ager (Ci., P. F.) in Pūpīniēnsis ager (L.) Pupínija, Pupín(ij)sko, Pupínijsko področje, Pupínijski okraj, nerodovitna pokrajina v Laciju; od tod: Pupinia tribus P. F. Pupin(ij)ska tribus.

Pūpius 3 Púpij(ev), ime rimskega rodu, katerega najbolj znan predstavnik je Pupij, pisec žaloiger: H.; adj.: lex Pupia Ci. ep. Pupijev zakon (zakonski predlog nekega ljudskega tribuna Pupija) z dvema določiloma

1. ob dneh komicij naj senat ne zboruje;

2. v februarju naj senat prisluhne zlasti poslanstvom.