Franja

alterutrimque, adv. v vsakem od obeh primerov, v obeh primerih: Plin.

althaea (althēa) -ae, f (gr. ἀλϑαία) slezenovec, slez: Plin., Isid., hibiscus, quam althaean vocant Cael. — Kot nom. propr. Althaea -ae, f (Ἀλϑαία) Alteja, hči etolskega kralja Testija, Ojnejeva (Oeneus) žena, Meleagrova mati: O., Hyg.

alticīnctus 3 (altus in cingere) visoko opasan (= za delo opravljen): atriensis Ph.; prim.: altē cinctus H.

alticomus 3 (altus in coma) visokolistnat: Tert.

altificō -āre (altus in facere) zviš(ev)ati: It.

altiiugus 3 (altus in iugum) ki ima visok vrh: Paul. Nol.

altilāneus 3 (altus in lāneus) visokovolnat (obredno o neostriženi daritveni živini): Serv.

altilis -e (altus, alere)

1.
a) (o živalih) pitan, tolst: Plin., boves altiles, ad sacrificia saginati Varr.; subst. altilis -is, f (sc. avis) pitana perutnina, poseb. skopljena kokoš: Iuv.; pogosteje v pl. altilēs -ium, f pitana perutnina: Luc. fr., Sen. ph., satur altilium H.
b) (o ljudeh) homines Tert. (borci) v obreji.
c) (o rastlinah) umetno vzgojen: asparagi Plin.; pren. masten = obilen, bogat: dote altili et opima Pl. ap. Non.

2. masten in zato redilen: sanguis Macr.

Altīnum -ī, n Altin, severnoitalsko mesto v venetski deželi, ena najbolj cvetočih mestnih občin (zdaj vas Altino): Mel., Plin., Mart., Aur. Od tod adj. Altīnus 3 altinski: vaccae Col., oves Tert. Altīnās -ātis altinski: oves Col.; subst. Altīnātēs -ium, m Altinci, preb. Altina: Plin. iun.

altipendulus 3 visoko viseč: Nov. fr., Marcus Aurelius ap. Fr.

altipetāx -ācis (altus in petere) visoko sezajoč; pren. po visokem hlepeč, visoko mereč: superbia gentium Aug.

altipotēns -entis (altus in potēns) ki zmore visoko: M.

altisonus 3 (altus in sonāre) ki doni, grmi z višine: saeptum altisono cardine templum Enn. ap. Ci. ki ga oklepa grmeče nebo, in altisono caeli clipeo Enn. ap. Varr., Iovis altisoni satelles Ci. poet.; pren.: Maronis altisoni carmina Iuv. vznesenega, zanosnega.

altithronus 3 (altus in thronus) visoko prestolujoč: Eccl.

altitonāns -antis (altus in tonāre) = ὑφι-βρεμέτης, ki grmi z višine: templum magnum Iovis altitonantis Enn. ap. Varr., pater (= Iuppiter) Ci. poet., Volturnus Lucr.

altitūdō -inis, f (altus)

1. višina, visočina, visokost: muri N., moenium S. fr., L., T., aedium Ci., aedificiorum T., montium Ci., mons magna altitudine C., castra in altitudinem pedum XII vallo fossāque XVIII pedum munire iubet C. z 12 čevljev visokim obkopom in 18 čevljev širokim jarkom, alt. navis C., turris Cu., turrium Plin.; v pl.: montium altitudines Ci.; met. višina = višek, vrh; v sg.: Val. Max.; v pl. (z gen. montium ali brez njega): Ci., ad id fore altitudines, quas cepissent hostes L., quid Alpes aliud credentes quam montium altitudines? L.; pren. vzvišenost, veličastnost: fortunae et gloriae Ci., orationis Ci., animi Ci., L. velikodušnost, humanitatis Val. Max. veličastna dobrohotnost.

2. occ.
a) debelina: pedales in altitudinem trabes C. čevelj debeli hlodi.
b) globokost, globočina: fluminis C., maris Ci., vallis... in altitudinem depressa Hirt. globoko udrta, cavernae in altitudinem depressae Cu., totum (opus) est e saxo in mirandam altitudinem depresso Ci., spelunca infinitā altitudine Ci., speluncarum concavae altitudines Ci.; pren.: in vastiorem altitudinem et velut in profundum invehi L.; pren. umetnost (dar) gospodariti in prikrivati svoja čustva, pritajenost, skritost, namišljena (diplomatska) mirnost: animi Ci., T., ad simulanda negotia altitudo ingenii incredibilis S., in altitudinem conditus T. v sebe umaknjen, zaprt.

altiusculus 3, adv. -ē (demin. komp. altius) nekoliko (pre)visok: Suet., Ap.; subst. neutr. pl.: altiuscula praevolare saliendo Aug.

altivolāns -antis (altus in volāre) visoko leteč: rota solis Lucr., grus Aus.; pesn. subst. altivolantēs -um, f (sc. aves) visoko leteče ptice: genus altivolantum Enn. ap. Ci.