Franja

Arcānum -ī, n Arkan, vaško posestvo Kvinta Cicerona južno od Arpina, poimenovano po volskovskem mestu Arcae: Ci. ep.

arcānus 3 (arca)

1. svetotajstven, nedoumljiv: Pr., Sil., Stat., qui Cereris sacrum vulgarit arcanae H., sacra H., O., T. svetotajstva.

2. pren. tajen, skriven, skrivnosten: Ci. idr., consilium H., consilia L., fata, sensūs V., litteras celatos arcana fatebitur ignes O., arc. scelus Cu., foedus, fons, terror T.; pesn. (za)molčljiv, molčeč: dixisti arcano Pl., petit, uti Pompeius ad se... aliquem ex arcanis mitteret Plin., arc. pectus Sil., arc. nox O., Stat. — Od tod subst. arcānum -ī, n tajnost, skrivnost: prodere arcanum Iuv.; večinoma v pl.: fatorum arcana volvere V., arcana credere libris H., Pythagorae renati arcana H., arcana alicuius scrutari H., arcana eius elicere L., arcana et silenda adferre Cu., omnium arcanorum arbiter Cu., arcana regum mirā fide celare Cu., arcana imperii, dominationis T.; abl. neutr. (adv.) arcānō na skrivnem, na samem, skrivaj: arcano ego tibi hoc dico Pl., ipse arcano cum paucis familiaribus suis colloquitur C., hunc (librum) lege arcano convivis tuis Ci. ep.; komp. adv. arcānius (iz adv. *arcānē): arcanius iudicare aliquid de aliqua re Col.

Arcas -adis, (-ados O.), acc. -ada (V.), m (Ἀρκάς)

1. Arkad, heros eponymos dežele Arkadije, sin Jupitra in Kaliste (Callisto), po smrti uvrščen med zvezde kot Arctophylax: O., Hyg.

2. Arkadec, preb. Arkadije; v sg. le
a) apel.: Arcas α) Mercurius, baje rojen na arkadski gori Kileni: Lucan., Stat., Mart. β) Parthenopaeus, sin Arkadke Atalante: Stat. γ) Arcas tyrannus = Lycaon, arkadski kralj, Arkadov ded: O. δ) Arcas bipennifer, arkadski sekironosec = Ancaeus: O.
b) atrib. arkadski: iuvenem Arcada, Arcadas equites V., rex Arcas (= Euander) V., Arcas mater Sil., Arcades arae, metae Stat., Arcas aper Mart. Nav. pl. Arcadēs (pesn. -ĕs) -um (-ōn Varr.), acc. -as, m Arkadci, preb. Arkadije, ki so se imeli za najstarejše zemljane, a njihova razumnost in omika pri Grkih nista bili na najboljšem glasu: Ci., L., V., O. idr. Od tod adj. Arcadicus 3 (Ἀρκαδικός) arkadski: asini Pl., Varr., Plin., urbs L., iuvenis (= tepec) Iuv., Arcadicum ac Midinum sapere M. bebasto in oslovsko; Arcadius 3 (Ἀρκάδιος) arkadski: magister, tyrannus V., dea (= Carmenta, ki je v Italijo prišla iz Arkadije) O., virgo (= Arethusa) O., deus (= Pan) Pr., sus Lucr., aper (erimantski veper, ki ga je ubil Herkul) Mart., sidus Sen. tr. ali astrum Val. Fl. (ozvezdje Veliki voz), virga (Merkurjeva palica) Stat., galerus (Merkurjev klobuk) Stat.; subst. Arcadia -ae, f (sc. terra; Ἀρκαδία) Arkadija, pokrajina sredi Peloponeza: Ci., N., L. idr., Arcadiae pecuaria (= osli) Pers.; met.: Arcadiā iudice V. pred Arkadci kot sodniki.

archangelus -ī, m (gr. ἀρχάγγελος) arhangel, nadangel: Eccl. Od tod adj. archangelicus 3 arhangelski, nadangelski: Eccl.

Archē -ēs, f (Ἀρχή Začetek) Arha,

1. samogovoreče ime ene izmed prvih štirih Muz, hčere mlajšega Jupitra: Ci.

2. ime enega od štirih Valentinovih ejonov: Tert.

Archelāus -ī, m (Ἀρχέλαος) Arhelaj,

1. gr. filozof iz Mileta, Anaksagorov učenec in baje Sokratov učitelj: Ci.

2. neki pesnik, ki je opisal posebnosti v naravi: Varr., Plin.

3. zvezdoslovec, Panajtijev sodobnik: Ci.

4. nezakonski sin mak. kralja Perdike II., po l.413 (po usmrtitvi svojih sorodnikov) mak. kralj, pokrovitelj pesnikov in umetnikov; Evripid in Zevksid sta živela na njegovem dvoru: Ci., Iust., Gell.

5. Teodorov sin, vojskovodja Aleksandra Vel. v Suzijani: Cu.

6. Mitridatov vojskovodja, doma iz Kapadokije, ki se je od l.87 do 85 s Sulo vojskoval v Grčiji: L. epit., Fl., Gell., Aur.

7. sin prejšnjega; Pompej ga je povzdignil na svečeniško-vladarski prestol v Komani; mož egipč. kraljice Berenike; l.57 je padel v boju proti tastu, egipč. kralju Ptolemeju Avletu, ki ga je dala Berenike izgnati, in njegovemu pomočniku, sirskemu prokonz. Avlu Gabiniju: Ci., L., Val. Max.

8. vnuk prejšnjega; Antonij ga je l.34 postavil in Oktavijan l.31 potrdil za kralja Kapadokije. Tiberij ga je zaščitil pred obtožbo njegovih podanikov, pozneje pa zasovražil (ker ga je Arhelaj zanemarjal) in ga zvabil v Rim, kjer je Arhelaj ostarel umrl l.17 po Kr.; njegovo kraljestvo je postalo rim. provinca: Plin., T., Suet.

Archilochus -ī, m (Ἀρχίλοχος) Arhiloh, gr. pesnik z otoka Parosa (ok. l.700—650), bajeslovni iznajditelj jambskega (zbadljivega) pesništva (prim. Lycambēs in Neobūlē); starodavniki ga niso častili nič manj kakor Homerja in Pindarja: Ci., N. ap. Gell., H., Q. Od tod adj. Archilochīus 3 (Ἀρχιλόχειος) Arhilohov, arhiloški: metrum slovničarji; apel. zbadljiv, rezek, piker: edictum, edicta Bibuli Ci. ep.

Archimēdēs -is, acc. -em in -ēn, m (Ἀρχιμήδης) Arhimed, najslavnejši matem. in mehanik v antiki, roj. l.287 v Sirakuzah, Evklidov učenec; živel je na dvoru sirakuškega kralja Hierona in naredil samomor l.212, ko je Marcel osvojil njegovo rojstno mesto: Ci. (z acc. Archimedem in gen. Archimedi), L. (z acc. Archimeden), Vitr., Lact. Od tod adj. Archimēdēus (Archimēdīus) 3 Arhimedov, arhimedski: M.

Arctos (arctos) -ī, acc. -on, nom. pl. arctoe, f (gr. ἄρκτος) medvedka; le pren. Medveda (Veliki in Mali medved), Veliki in Mali voz, ozvezdje na severnem nebu (gl. Callistō): Vitr., Hyg., Sen. tr., Suet. fr., circum polum arctoe duae feruntur numquam occidentes (= namreč preb. severne poloble) Ci.; od tod: metuens aequore tigi V., immunis ali expers aequoris O.; met.
a) severni tečaj: effugit australem iunctamque aquilonibus Arcton O.
b) sever: opacam excipere Arcton H. biti obrnjen proti severu.
c) sever = dežele in ljudstva pod severnim tečajem: Cl., arcto subactā Lucan.
č) noč: Cl., Iuppiter Alcmenae geminas requieverat Arctos et caelum noctu bis sine rege fuit Pr.

arcuballista -ae, f (arcus in ballista) z lokom opremljena metalnica, lokovska metalnica: Veg. Od tod arcuballistārius -iī, m strelec z lokovsko metalnico: Veg.

arculus -ī, m in arculum -ī, n (demin. arcus) lokec; od tod

1. (arculus) svitek: P. F.

2. (arculum) obročast venec iz veje granatovca, ki ga je pri daritvah nosila „flaminica“: Serv.

arcuō (arquō) -āre -ātum (arcus, arquus) lokasto (za)kriviti, v act. le refl., v pass. le med. = lokasto (za)kriviti se, v loku viti se, lokoma lesti: sinus arcuat Mel., Araxes arcuato amne descendit Mel., quae (millepeda) non arcuatur Plin. Od tod adj. pt. pf. arcuātus (arquātus) 3

1. (nav. v obliki arcuātus) uločen, lokasto zakrivljen: Iris arcu͡ato caelum curvamine signans O., currus arc. L., opus Plin. iun., Front., impetus Tert., sellula Arn., vulnus Hier.

2. (nav. v obliki arquātus) mavričast, mavrično obarvan: color... arquato similis Cael., morbus Cael. zlatenica. Od tod arquātus 3 (o živih bitjih) zlateničen: pecus Col.; subst. arquātus -ī, m zlateničnik, zlateničar: Afr. fr., Varr. ap. Non., Lucr., Plin.

arcus, st.lat. arquus, -ūs, m

1. lok (za proženje puščic): Diana sinistra manu retinebat arcum Ci., humeris... suspenderat arcum venatrix V., cervos cohibere arca H., arcus Scythicus S. fr., arcum intendere Ci. ali adducere V. napeti; pren.: cum... intentus est arcus in me unum Ci. ko je meni edinemu pretila nevarnost; met.: arcus Haemonii (ozvezdje Strelca) O.

2. mavrica: arcus ex nubibus efficitur quodammodo coloratis Ci., Frusinone arcus solem tenui linea amplexus est L., et bibit ingens arcus V., arc. pluvius H., imbrifer Tib., caelestis Plin., hibernus Val. Fl.

3. obok, svod: (specus) efficiens humilem lapidum compagibus arcum O., pumice vivo... nativum duxerat arcum O., habitabat ad arcum veterem Petr. pri starih vratih; pren. slavolok (zmage): Plin. iun., Suet., arcus propter aedem Saturni ob recepta signa... dicatur T., arcus veteres Iuv.

4. pren.
a) vijuga, krivina, zavoj: arcus aquarum O., (anguis) sinuatur in arcus O., sinus Haemoniae curvos falcatus in arcus O., portus curvatur in arcum V., arcus sellae T.; mat. (krogov) lok: Col., Sen. ph., via quinque per arcus O. skozi petero pasov (na obnebju).
b) zatič, zapiralna kljuka: hic ponite... arcūs oppositus foribus minaces H. (Carm. III, 26, 7; po drugih: arcūs = lok in puščice).

Opomba: Star. gen. sg. arquī: Lucr. in Arcī (mavrice): Ci.(De nat. deor. III, 20, 51); star. nom. pl. arcī: Varr. ap. Non.; dat. in abl. pl. ni pri klas. avtorjih, šele poklas. abl. pl. arquīs: Tert. in arcubus (da se loči od arcibus: arx): Veg., Serv., Sid., Vulg.; Arcus kot f: Enn. ap. Prisc.

Ardea -ae, f Ardeja, rutulsko mesto v Laciju južno od Rima: Varr., L., V., O. idr. Od tod adj. Ardeās -ātis (star. Ardeātis -is, npr. populus Ca. ap. Prisc.) ardejski: ager Ci., templum Plin.; pl. subst. Ardeātēs -ium, m Ardejci, preb. Ardeje: L., od tod adj. Ardeātīnus 3 ardejski: foedus L., ager Col.

arduus 3 (prim. gr. ὀρϑόςpokončen, lat. arbor iz *ardhos)

1. strm, strmoglav: ascensus Ci., C., L., semita, collis L., mons O., ripa, iter Cu.; z abl.: ager... arduus clivis Varr., collis aditu arduus L., Neritos ardua saxis V.; z in in acc.: clivus arduus in valles O., in ascensum ardui colles Sen. ph.; pesn. visok, vzvišen, pokončen, strmeč: aether, sidera, cedrus O., mundus V., nubes H., cervix H., Plin., cui (equo) ardua cervix V. ki nosi glavo pokonci, ardua colla Sil., supercilia Gell. ponosno privzdignjene obrvi, arduus hastā V. s sulico visoko strmeč, campo sese arduus infert (Turnus) V. ponosno vzpet, libravit caestūs arduus V. vzpenši se na udar, ardua per praeceps gloria vadat iter O.; prolept.: arduus insurgens V. visoko se vzpenjaje, (anguis) sibila colla arduus adtollens V. ali frontem ostentans arduus albam V. visoko se vzpenjaje.

2. pren. težak, težaven, utrudljiv, mučen, nadležen: magnum opus et arduum Ci., magna atque ardua cogitatio Ci., virtus H., O., res arduae ac difficiles Ci., aequam memento rebus in arduis (= v nesreči) servare mentem H., arduum regendi cuncta opus T., arduus rerum omnium modus T.; z abl.: id... arduum opere, difficile cultu Plin.; s sup.: quia id arduum factu erat L., opera ardua imitatu Val. Max.; arduum est ali arduum videtur z inf.: mihi quidem... arduum videtur res gestas scribere S., quae parare et quaerere arduum fuit L., cum progredi arduum... esset Cu.; arduum est z ACI: quamquam arduum sit eodem loci potentiam et concordiam esse T.; arduum est (abs. kot vrinek): est enim arduum Ci. kajti kaj težka naloga je. — Od tod subst. arduum -ī, n

1. strma višina, strmina (v sg. le s praep.): per arduum ducuntur L., cum parentis regna per arduum cohors Gigantum scanderet H., ardua dum metuunt, amittunt vera viai Lucr., tonitruque tremescunt ardua terrarum V., ardua et rectae prope rupes L., milites delectos secum per ardua... in arcem ducere L., an plana ex arduis facere potui? L., in ardua montis ite O., per ardua niti Cu., exscindere castellorum ardua T. gorske trdnjave.

2. pren. težava, težavnost, težavno opravilo: nil mortalibus ardui est H. nič ni pretežko, ardua molimur O. težko delo snujemo, nec fuit in arduo societas potentiam... ostentantibus T. in ni bilo težko doseči sklenitve zaveze; s sup.: tam ardua inventu Plin. tako težke naloge za iznajdbo.

Arelāte -is, n: C., Mel., Suet., Aus. ali Arelās -ātis, f: Aus., Prud., Sid. Arelata, mesto v Narbonski Galiji ob Rodanu (zdaj Arles). Od tod adj. Arelātēnsis -e arelatski: ager Plin.; subst. Arelātēnsēs -ium, m Arelačani, preb. Arelate: Dig.

arēna, star. harēna, -ae, f (sabin. fasēna)

1. pesek: bibula V., fulva V., O., nigra V., numero carens H., diducere summam arenam L., aurosa Lamp. zlatonosni pesek; v pl. peskovje: multae arenae V., siccae V. molles O., carae O. zlatonosno peskovje (Paktolovo), semina arenis committere Sen. ph.; preg.: arenae mandare semina O. kaj nekoristnega poče(nja)ti, „prazno slamo mlatiti“, ex incomprehensibili pravitate arenae funis effici non potest Col. iz rezanice ne narediš vrvi, arena sine calce Suet. pesek brez apna (tako je imenoval Kaligula filozofa Seneko, ker so njegovi stavki sekani, ker nima ločil in se celo za zvezo svojih kratkih stavkov kaj malo briga; reklo je vzeto od tod, ker pesek brez apna ne spaja); occ. drobna zmes za čiščenje sten, fini omet: caelum imum camerae arenā dirigere Vitr.

2. met.
a) peščena ravan, peščina: arenam aliquam aut paludes emere Ci., in sicca spatiatur arenā H.
b) v pl. peščena puščava, peščina: Literni arenae stagnaque L., Libycae arenae O., arenae nigrae Pr., steriles arenae (Ammonii) Cu., arenarum inculta vastitas Sen. ph., disiectas inter et vix pervias arenas pyramides T.
c)(peščena) morska obala, ravno morsko obrežje: egressi optatā potiuntur Troes arenā V., carinae... Phrygiā potiuntur arenā O., expositus peregrinis arenis O., impingere aliquem arenae Lucan.
č)(s peskom posuto) borišče v amfiteatru, arena: ne populum extremā totiens exoret arenā H., amphitheatri arena Suet. ali samo arena Mart., Iuv., Suet.; boji v amfiteatru, gladiatorski boji: operas arenae promittere T. da nastopijo kot gladiatorji, in arenam se dare Icti. nuditi se na boj, arena municipalis Iuv. gladiatorski boji v municipijih; pren. prizorišče za kako dejavnost, stroka: aestuat angustā rabies civilis arenā Lucan., in arena mea Plin. iun. v moji stroki, arena civilis belli Fl.

arēnārius 3 (arēna)

1. peščen: lapis Serv., Cass. peščenjak.

2. za igrišče namenjen: pila Isid.

3. za boje v amfiteatru namenjen (prim. arēna 2. d): fera Amm. Od tod subst.
a) arēnāria -ae, f(sc. fodīna) peščena jama, peščenek: Varr., Ci.; pl. tudi heterogen. arēnāria -ōrum, n.; Vitr.
b) arēnārius -iī, m α) učitelj začetnega računstva (ker so številke pisali na tablo, posuto s peskom): Ter. β) borec v amfiteatru, gladiator: Petr., Dig.

Arēopagus (Arēopagos) in Arīopagus (Arīopagos) -ī, m (Ἄρειος πάγος , od tod tudi Arēos pagos: Varr. ap. Aug., Sen. ph., Areios pagus [Arīos pagus]: Val. Max.) Aresov grič, Areopag v Atenah, zahodno od Akropole: Varr. ap. Aug., Ci.; met. areopag, vrhovno sodišče; člani so zborovali v hiši, zgrajeni iz ilovice: Varr., Ci., Sen. ph., Plin. Od tod subst. Arēopagītēs (Arīopagītēs) -ae, m: Ci. ali Arēopagīta (Arīopagīta) -ae, m: Vulg. (Ἀρειο-παγίτης) areopagit, član areopaga; v pl.: Varr., Ci. idr.; apel. (porogljivo): praeclari Areopagitae Ci. ep. nepristranski sodniki; od tod adj. Arēopagīticus 3 areopagitski, areopaški: Sid.

Arēs -is, m (Ἄρης) Ares, gr. bog vojne; apel. velik junak: Pl. Od tod adj. Arēus (Arīus) 3 (Ἄρειος) Aresov: Areum iudicium (areopag) T.