Franja

patricius 3 (pater; prim. pl. patrēs)

1. k rimskemu krvnemu plemstvu sodeč, plemenit, patricijski: Iuv., Pers., Stat., Vell. idr., pueri Pl., homo Ci. plemenitaš (po krvi), patricij, familia Ci., magistratus, apparatus Ci.

2. subst.
a) patricius -iī m plemenitaš, plemič po krvi, patricij: neminem patricium Manlium Marcum vocari licet Ci., cur non sancitis, ne vicinus patricio sit plebeius? L.; pl. patricii -orum, m plemiči, plemenitaši po krvi, patriciji, krvno plemstvo (razdeljeni so bili na patricii maiorum gentium in patricii minorum gentium): patres ab honore, patricii progenies eorum appelati L., fuerunt patricii minorum gentium Ci., e patriciis exire Ci. prestopiti (po posinovljenju) iz patricijske rodbine v plebejsko.
b) patricia -ae, f plemenitašinja, plemkinja po krvi, patricijka: quid enim in re est aliud, si plebeiam patricius duxerit, si patriciam plebeius? L. — Za časa cesarja Konstantina je bil patricius le še častni naslov.

patrius 3, adv. -ē: Q. (pater)

1. očeten, očetov(ski): Ter., sepulcrum Ci., animus in liberos Ci., amor V., metus O.; occ. očeten, po očetu (roditeljih, prednikih) podedovan, od očeta (roditeljev, prednikov) izvirajoč, prihajajoč: Ter., S., H., T., Sil., Val. Fl. idr., res Ci., mos Ci., O., dolor pedum Plin. iun. v družini, družinska, casus Gell. roditelja izražajoč sklon, rodilnik, genetiv.

2. domač, domovinski: dii Ci., Tib., mos Ci., mores H., ritus, sermo Ci., H., cultūs V. običajne; subst.
a) patria -ae, f (sc. terra, urbs) domovina, očetnjáva, očína, rodno mesto, domovališče, (pre)bivališče, dom: Enn., O. idr., patriam recuperare L., patriam obsidere N., crematā patriā L., patria communis est parens omnium nostrum Ci., patria maior (= gr. μητρόπολις) Cu. materinsko (matično) mesto (naspr. colonia); preg.: patria est, ubicumque est bene Pac. ap. Ci.
b) patrium -iī, n (sc. nomen) = patronymicum: Q.

Opomba: Star. gen. patriai: Lucr.

pauperculus 3 (demin. k pauper) precej (zelo) reven (ubog, ubožen, siromašen): senex Pl., quamquam res nostrae sunt pauperculae Pl., anus Ter., plerique pauperculi Varr., mater H., domus Aug.; subst. paupercula -ae, f rev(ic)a, ubožica, siromačka: Hier.

pausea: Varr., Col. ali pausia: V., Col. ali pōsea: Ca., Varr. -ae, f (sc. olīva) bot. pávzeja (pávzija, pózeja) neka mesnata oliva za vlaganje: amarā pausia bacā V. — Vulg. soobl. pūsia -ae, f: Isid.

pecuārius 3 (pecu) k živini spadajoč, živinski: grex Varr., Col., res Ci., Pl., Varr. živinoreja, agri S. fr. za živinorejo pripravna; subst.

1. pecuārius -iī, m živinorejec: agricola et pecuarius Ci.; occ. pl. najemniki pašnikov (v provincah): Ci., damnati aliquot pecuarii L.

2. pecuāria -ae, f
a) (sc. res) živinoreja: librum de pecuaria Varr., pecuaria relinquitur Ci., pecuariam facere Suet. rediti živino.
b) (sc. statio) stanje živine, premoženje (kapital) v živini, živina: pecuariae pecus fundamentum Varr., pecuariae grandes ali magnae Varr.

3. pecuāria -ōrum, n črede živine: mitte in Venerem pecuaria primus V., ut Arcadiae pecuaria rudere dicas Pers., arcent eos coitu feminarumque pecuaria separant Plin.

pedi-sequus (stlat. pedi-sequos, pedi-secus) 3 (pēs in sequī) za petami hodeč, sledeč; subst. pedisequus -ī, m „nogoslednik“, „zapetač“ = gospoda spremljajoči strežnik, služabnik, páž, lakaj, strežè: N., Ph., Col.; pedisequa -ae, f gospo spremljajoča služabnica, strežnica, hišna: Pl., Ter.; pren.: iuris scientiam eloquentiae tamquam ancillulam pedisequamque adiunxisti Ci., divitiae, quae virtutis pedisequae sint Corn., sapientem pedisequum et imitatorem dei dicimus Ap.; metaf.: clamor pedisequorum nostrorum Ci. ep. naših zapetačev med ljudsko drhaljo, pedisequos tibi sum Pl. za pete se ti obesim.

pelagius¹ 3 (gr. πελάγιος) morski (naspr. terrenus): greges piscium Varr., conchae Plin., cursus Ph. po (na) morju, quo margaritam caram tibi, bacam Indicam? an ut matrona ornata phaleris pelagiis tollat pedes indomita in strato extraneo? Publilius Syrus ap. Petr.; subst.

1. pelagia -ae, f (sc. concha) pelágija, neka bisernica: Plin.

2. pelagium -iī, n škrlatna barva: Plin.

Pelagonēs -um, m (Πελαγόνες) Pelagónijci, pleme v severni Makedoniji: L., Plin.; njihova dežela Pelagonia -ae, f (Πελαγονία) Pelagónija: L.; enako ime ima tudi njihovo glavno mesto (zdaj Bitola ali Monastir): L.

Pelethronius 3 (Πελεϑρόνιος) peletrónijski = iz Peletrónija (Pelethronium, tesalska pokrajina ob Pelionu), k Peletróniju (kjer so bivali Lapiti in menda tudi Kentavri) sodeč; pesn. = tesál(ij)ski: Lapithae V., Erigdupus C. Lapit Erigdup, antra Lucan., pinus Stat. kopje. — Subst. Pelethronia -ae, f bot. peletrónija = zlati grmiček, tavžentroža (Exythraea centaurium Linn.): Ap. h.

Pēle͡us eī ali (po gr. deklinaciji) -eos, acc. -ea, voc. -eu, abl. (v prozi) -eō, m Peléj, kralj Mirmidoncev v tesalski Ftiji, kamor je pobegnil s svojim bratom Telamonom po umoru polbrata Foka, sin ajginskega kralja Ajaka, soprog Nereide Tetide, Ahilov oče: Ci., O., H., Cat., Mart., Val. Fl., Hyg. — Od tod adj. Pēlēius 3 (Πηληΐος) Peléjev, pesn. = Pelídov, Ahílov: facta Sil., virgo (= Briseis) Stat.; patron. Pēlīdēs -ae, m (Πηλεΐδης) Pelíd, Pelejev sin = Ahil: V., O., H.

Pelops -opis, m (Πέλοψ) Pélops, Tantalov sin, oče Atreja in Tiesta, Niobin brat. Oče ga je zaklal za obed bogovom, ki pa so ga zopet oživili in mu ramo, ki jo je Cerera pojedla, nadomestili s slonokoščeno: Enn. ap. Ci., H., Ci., Sil., Stat., Hyg., umero Pelops insignis eburno V. — Od tod adj.

1. Pelopēus 3 (Πελοπεῖος)
a) Pélop(s)ov: domus Pr., Agamemnon Pr. Pelop(s)ov vnuk, Orestes Lucan. Pelop(s)ov pravnuk.
b) pesn. = peloponéški, peloponézijski: phalanx Stat. argivska vojska, moenia V. = Argos, regna Sil. = Peloponez; subst. Pelopēa -ae, f Pelopêja α) Pelop(s)ova vnukinja, Tiestova hči: O., Cl. β) naslov neke tragedije: Iuv., Mart.

2. Pelopēïus 3 (Πελοπήϊος)
a) Pélop(s)ov: Atreus O. Pelop(s)ov sin, virgo O. = Ifigenija, Pelopeia (Pelopeja, ženska iz Pelopove rodovine) credar O., arva O. frigijske (kjer je bil Pelops rojen).
b) pesn. peloponéški, peloponézijski: oppida Cl., regna Stat. = Peloponez, sedes Sen. tr. prestolnica korintskega vladarja Kreonta.

3. Pelopius 3 (Πελόπιος) Pélop(s)ov: domus Sen. tr.; subst.
a) Pelopia -ae, f Pelópija = Pelop(s)ova vnukinja, Tiestova hči: Serv., Hyg.
b) Pelopius -iī, m Pelópij, ime sužnja: Ci. ep.

4. Pelopēïas -adis, f (Πελοπηϊάς) Pélop(s)ova, pélopska, peloponéška, peloponézijska: Mycenae O.

5. Pelopēïs -idis, f (Πελοπηΐς) = Pelopeias: undae O.; subst. Pelopēidēs -um, f Pelopéide = argívske žene: Stat. Patron. Pelopidae -ārum (-ûm), m (Πελοπίδαι) Pelopídi, Pelop(s)ovi potomci (in sorodniki), razvpiti in zloglasni zaradi svoje brezbožnosti in krutosti: Acc. fr., Ci., Hyg.

Pēlūsium -iī, n (Πηλούσιον) Pelúzij, egiptovsko mesto ob Sredozemskem morju, obmejna trdnjava ob izlivu vzhodnega Nilovega rokava, sloveče po izvrstnem sočivju (poseb. po leči) in lanu: C., L. — Od tod

1. adj.
a) Pēlūsius 3 (Πηλούσιος) pelúzijski: munera Mart. = leča, linteum Ph.
b) Pēlūsiacus 3 pelúzijski: lens V., linum Plin., saltus (pl.) Paul. Nol.
c) Pēlūsiānus 3 pelúzijski: mala Col.

2. subst. Pēlūsiōtēs -ae, m (Πηλουσιώτης) Peluzióti, Pelúzijci: Gell., Hier.

Penestae -ārum, m (Πενέσται) Penésti, pleme v grški Iliriji: L.; njihova dežela Penestia -ae, f Penéstija: L.; adj. Penestiānus 3 penéstijski: terra L.

Pēnēus -ī (pesn. tudi -eos), m (Πηνειός) Penéj, glavna reka Tesalije, ki izvira v Epiru, teče skozi dolino Tempe in se izliva v Termski zaliv (zdaj Salambria ali Salamenia): O., L., Plin.; pooseb. Penêj kot rečni bog, oče Kirene: V., Hyg., senex O. — Od tod adj. Pēnēius 3 Penêjev, penêjski: Daphne O., arva O. čez katera teče Penej, Tempe V. skozi katero teče Penej. Pēnēis -idis, f Penéjeva, penéjska: unda (voda) O., nympha (= Daphne) O.; subst. Pēnēia -ae, f Penéjeva hči: O.

Penthe͡us -ēi in -eos, acc. -eum in -ea, voc. -e͡u, abl. -ēo, m (Πενϑεύς) Pentéj, kralj v Tebah, Kadmov vnuk; ker je zaničeval Bakhovo bogočastje, so ga raztrgale besneče bakhantke, med njimi tudi njegova mati Agava: O., H., Pr., Hyg. — Od tod

1. adj.
a) Penthēus 3 (Πενϑεῖος) Pentéjev: caedes O., genus Stat.
b) Penthiacus 3 po Pentéjevo, raztrgan kakor Pentéj: gallinaceus Petr. pečenka à la Pentej, faširan zrezek.
c) Penthēius 3 Pentéjev: mater Sid.

2. patron. Penthīdēs -ae, m (Πενϑεΐδης) Pent(e)íd = Pentejev potomec: O. (o Likurgu).

peregrīnus 3 (peregrē)

1. inozemski, tuj, zunanji (naspr. indigena, domesticus, patrius, vernaculus): Pl., Col., Plin., Iuv., Lucan., Val. Max., Suet., Amm. idr., hominem peregrinum irridere Ci., divitiae H., mulier H. tujka (= Helena), volucris Ph. ptica selivka, timor ali terror L. strah pred inozemskim (zunanjim) sovražnikom, amores O. do tujk (inozemk), fasti O. zgodovina inozemstva, otium T. kakršno ima tujec (v Rimu), labor Cat. na potovanju. Subst. peregrīnus -ī, m in peregrīna -ae, f tujec, tujka, inozemec, inozemka: Pl., Ter., Iust., Suet. idr., peregrini atque advenae nominabamur Ci.; peregrīnus poseb. = nedržavljan, (tuj) naseljenec (ki biva v kakem mestu brez državljanstva): ager Varr. ki je last nedržavljanov, peregrinus an civis sit Q., repertum esse neminem, neque civem neque peregrinum Ci., neque liber neque peregrinus Ci.; od tod praetor peregrinus L., Icti. pretor za tujce ali tujski pretor (ki je poravnaval civilne pravde med nedržavljani), provincia peregrina ali sors inter peregrinos L. služba tujskega pretorja, condicio Plin. stan, status nedržavljana.

2. metaf. tuj = neveden, nevešč, ki ne pozna česa: peregrinus atque hospes in agendo Ci. popolnoma nevešč.

perfica -ae, f (perficere) izvrševalka, dokončevalka, izvršiteljica: natura Lucr. Pooseb. Perfica -ae, f Pêrfika = „Izvrševalka“, boginja telesne združitve: Arn.

Pergamum -ī, n (Sen. tr.) ali Pergamus -ī, f (Stat., Sen. tr.), tudi Pergamos -ī, f (Stat.), večinoma pa Pergama -ōrum, n (O., V., Lucr.) (Πέργαμον, Πέργμος, τὰ Πέργαμα)

1. Pêrgam(on), Pêrgama (f), trojanski (trojski) grad, sinekdoha Trója. — Od tod adj. Pergameus 3 (Περγάμιος) pêrgamski, trojánski (trójski): arces, gens, urbs, lar V., vates (= Cassandra) Pr.; pesn. = rímski: sanguis Sil.

2. le v obl. Pergamum -ī, n Pêrgam(on), mesto na severozahodu Male Azije (v Miziji) ob reki Kaik, približno 25 km od obale, ki je slovelo po izdelovanju pergamenta, glavno mesto mizijskega kraljestva (zdaj Bergama): Iust., L., Plin., Aur. — Od tod adj.
a) Pergameus 3 pêrgam(on)ski: deus Mart. v (mizijskem) Pergam(on)u čaščeni bog (= Aesculapius).
b) Pergamēnus 3 (Περγαμηνός) pêrgamski: civitas Ci., ager L., naves N., charta Plin. pergamènt, koženíca; subst. α) Pergamēna -ae, f (sc. charta) αα) pergamènt, koženíca: Isid. ββ) področje okoli Pêrgam(on)a: Plin. β) Pergamēnī -ōrum, m Pêrgam(on)ci, preb. Pêrgam(on)a: Ci., N.

2. mesto na Kreti: Plin.

Perge -es, f, gl. Perga -ae.

Perinthos (in Perinthus) -ī, f (Πέρινϑος) Perínt, mesto v Trakiji ob Propontidi (kasneje imenovano Heraclea, danes Eregli), kolonija otoka Samos: L., Mel. Od tod adj. Perinthius 3 perínt(ij)ski, subst. Perinthia -ae, f Períntijka, Perínčanka = „Dekle iz Perinta“, naslov Menandrove komedije: Menander fecit Andriam et Perinthiam Ter., in Andriam ex Perinthia fatetur transtulisse atque usum pro suis Ter.