Franja

quīnc-unx, m (quīnque in uncia)

1. pet dvanajstin (unciae) kake (dvanajstdelne) celote, npr.: quincunx hereditatis Plin. iun. 5/12 dediščine; kot novec = 5/12 asa, 5 uncij (unč): si de quincunce remota est uncia H.; kot utež = 5/12 funta: myrrhae croci quincunx, amomi pondo quadrans Col.; kot mera
a) tekočinska = 5/12 sekstarija, 5 kozarcev: quincunces post decem peractos Mart.
b) površinska = 5/12 orala: Col.; kot obrestna mera = 5/12 odstotka (od 12/12): nummi, quos hic quincunce modesto nutrieras Pers.; v apoz. poleg usurae: quincunces usuras spopondit Dig.

2. metaf. petica na kocki, „kobrsko peteroočje“
* *
*
* *;
od tod oblika petice na kocki (oblika kobrskega peteroočja), v kateri so sadili drevesa in zasajali kole v naslednjem vrstnem redu:
* * * * *
* * * *
* * * * *
* * * *
* * * * *,
in quincuncem navzkriž(em), križem(a), v poševni črti, poševno, diagonalno: Col., arbores in quincuncem serere Varr., directi in quincuncem ordines (sc. arborum) Ci., obliquis ordinibus in quincuncem dispositis C., quid illo quincunce speciosius Q.

quīn-decim, num. cardinale (quīnque in decem, ixpt., sinkop.) petnajst: Pl., C., H., Mart., Ap. idr.; poseb. quīndecim prīmī (XVprīmī, quīndecimprīmī): C. petnajsterica prednikov = odbor 600-članskega starešinstva (senata) v Masiliji.

quīndecim-virī -ōrum in -ûm, m (ixpt., pisano tudi quīndecim virī) kvindecímviri (kvindecimvíri), petnajsteri možje, petnajsterica (mož), petnajsteričniki, petnajsterično poverjeništvo za opravljanje kakega uradnega posla v Rimu

1. quindecim vir sacris faciundis Ap., Gell. (okrajšano XVviri S. F.) ali quindecimviri sacrorum Aug.; tudi samo quindecimviri T., Plin., Suet. petnajsterica (mož za opravljanje daritev), eden izmed treh velikih svečeniških kolegijev ali zborov (pontifices, augures in XVviri), ki je nadzoroval Sibiline knjige in ob nevarnosti iz njih razbiral potrebna spravna dejanja. Sprva sta to nalogo opravljala le dva svečenika (duoviri), po l. 367 deset (decemviri), od Sule dalje petnajst svečenikov; ti so skrbeli tudi za bogoslužje Velike matere (Magna Mater) ter potrjevali in posvečevali njene svečenike, ki so zato sami sebe imenovali sacerdotes quindecemvirales: Canīnius Gallus quindecimvirûm T. eden izmed … ; ločeno: quindecim Diana preces virorum curet H. Po tvorbi sg. quīndecimvir -ī, m kvindecímvir (kvindecimvír), petnajsteričnik, član petnajsterice: T.

2. quindecimviri agris dandis kvindecímviri (kvindecimvíri) za razdelitev zemljišč: Plin.

quīnī -ae -a, gen. pl. nav. quīnûm, num. distributivum (nam. *quīnc-snī iz quīnque)

1. po pet: Ci., H., Col., Plin. idr., IV legiones quinis milibus peditum L., quinos pedes altae fossae C., bis quinos silet ille dies V. deset dni; zveze: quini deni, quini viceni, quini quinquageni itd. po 15, po 25, po 55 itd.

2. (skupaj) pet, petero (ali pl.): Pl., O. idr., quina nomina principum L., quina armenta redibant V. V istem pomenu redko sg. quīnus 3: non altiores quino semipede Plin. 2,5 čevlja, lex quina vicenaria Pl. ne dovoljujoč človeku ukrepati pred 25. letom (njegovega življenja).

quīnquāgēnī -ae -a, gen. pl. nav. -genûm, num. distributivum (quīnquāgintā)

1. po petdeset: Plin., Suet., Vitr. idr., in singulos HS quinquagena milia Ci. po 500.000 sestercijev, quinquagenis milibus damnari Ci.; redkeje v sg.: quinquageno filo Plin., fertilem centena quinquagena fruge campum Plin. ki rodi stoinpetdesetero (stopetdesetkratno).

2. sploh petdeset: bis quinquagenis empta est domus milibus Mart.

quīnquāgēsiē(n)s, num. adverbiale (quīnquāgintā) = quīnquāgiēs petdesetkrat: vix credo auctione tota capiet quinquagesies aes (po novejših izdajah vix credo auctione tota capiet † quinquagesis aes) Pl. (Menaechmi 1161; verz je najbrž v celoti nepristen).

quīnque¹, num. cardinale (iz *penqu̯e; prim. skr. páñca = gr. πέντε, ajol. πέμπε = lit. penkì = sl. pet = got. fimf = stvnem. fimf, finf = nem. fünf = ang. five) pet: O., H., Lucr. idr., eae quinque stellae, quae errantes nominantur Ci., creati quinque patrum L. poseb. quīnque prīmī ali (kot ixpt.) quinqueprīmī -ōrum, m = πεντάπρωτοι peterica prvih (najimenitnejših) senatorjev v municipijih in naselbinah; ne poseben upravni odbor, ampak le višji senatorski čin: Ci.; kot malo okroglo število = nekaj, par: quinque dies rure esse H., quinque diebus nihil erat in loculis H. več kot par dni.

Quīnquegentiānī -ōrum, m Kvinkvegencijáni (Kvinkvegentijáni), ljudstvo v Kirenajki, imenovano tudi Pentapolitānī Pentapolitani: Eutr. Enako Quīnquegentiānae nātiōnes: Aur.

quīnqu-ennālis -e (quīnque in annālis) petleten, peteroleten, pet let obsegajoč (trajajoč), vsako peto leto praznovan (obhajan): Varr., Plin. iun., Suet. idr., alii magistratus anni, censura quinquennalis L., quinquennale ludicrum T., quinquennalis celebritas ludorum Ci.; subst. quīnquennālis -is, m kvinkvenál, za dobo 5 let postavljen oblastnik v municipijih, za dobo 5 let postavljen predstojnik kakega svečeniškega zbora ali kake zadruge: inter ipsos decurionum quinquennales adlegit Ap.; od tod magistratus quinquennalis Ap. kvinkvenálstvo, kvinkvenálska služba (služba kvinkvenálov), kvinkvenalitéta.

quīnqu-ennis -e (quīnque in annus)

1. petleten, peteroleten, pet let star: Col. idr., filia Pl., filius Iust., vinum H.

2. pesn. praznovan (na) vsakih pet let: Olympias O. praznik v Olimpiji = olimpi(j)ada; subst. n. pl. quīnquennia vsako peto leto odvijajoče se igre: cum stata laudato caneret quinquennia versu Stat.

quīnque-virī -ōrum, m (ixpt.) kvinkvevíri (kvinkvéviri), odbor petih, peterični odbor, peteričniki, izredna oblast, imenovana v poseben namen, npr. Pomptino agro dividendo L., muris turribusque reficiendis L., quinqueviri mensarii L. za uravnavo (ureditev, določitev) dolžin, adiutores triumviris quinqueviri L. za nočno redarstvo (cis et trans Tiberim); poseb. še za nadzorovanje požarne varnosti oz. gasilske službe, collegium quinquevirorum publicis sumptibus minuendis Plin. iun. (v cesarski dobi) za zniževanje javnih izdatkov. Po tvorbi sg. quīnquevir -ī, m kvinkvevír (kvinkvévir), član (odbora) peterice, peteričnik: Ci., recoctus scribo ex quinqueviro H. iz kvinkvevira (peteričnika za nočno redarstvo). Od tod adj. quīnquevirālis -e kvinkvevírski (kvinkvévirski), peteričniški: Cod. Th., Cass. Subst. quīnquevirātus -ūs, m kvinkvevirát, kvinkvevírska (kvinkvévirska, peteričniška) služba (dostojanstvo), peteričništvo: Ci.

quīntānus 3 (quīntus) k petemu (k peti) spadajoč, peti (na vrsti)

I. adj.: nonae Varr., Macr. ki so na peti dan meseca, quintanis (sc. vicibus) Plin. vselej ob petem kolu. —

II. subst.

1. quīntāna -ae, f (sc. via) kvintána, prečna cesta v taboru za pretorjevim in pred kvestorjevim šotorom, ki je ločila šotore petih turm in manip(u)lov od šotorov šestih (turm in manip(u)lov) in je bila hkrati taborsko tržišče: L.; od tod: quintanā domi constitutā Suet.

2. quīntānī -ōrum, m vojaki pete legije: T.

Quīntiliānus, starejše Quīnctiliānus -ī, m Kvin(k)tiliján, rimski priimek. Poseb. M. Fabius Quintilianus Mark Fabij Kvintilijan iz mesta Kalaguris v Hispaniji, predstojnik retorske šole v Rimu za časa Flavijcev, sloveč učitelj govorništva, prvi od države nastavljeni in plačani učitelj govorništva v Rimu; njegova najznamenitejša učenca sta bila Plinij mlajši in Juvenal. Napisal je tudi 12 knjig De institutione oratoria oz. Institutio oratoria (Vzgoja govornika): Plin. iun., Iuv., Mart., Aus. (ki ga na kratko imenuje tudi Fabius).

Quīntīlis, starejše Quīnctīlis mēnsis in subst. Quīn(c)tīlis -is, m (quīntus) kvin(k)tíl(ij) ali peti mesec starega koledarja, po katerem se je leto začenjalo z marcem oz. sedmi mesec po novem koledarju, pozneje v spomin na Cezarjevo koledarsko reformo imenovan Iūlius, julij: Ci. ep., Varr., Suet. idr., Idibus Quīn(c)tilibus L. = 15. julija.

Quīntīlius 3, starejše Quīnctīlius Kvin(k)tílij(ev), ime starega rimskega patricijskega rodu, ki je izviral iz Albe. Njegova najbolj znana predstavnika sta

1. P. Quintilius Vārus Publij Kvintilij Var, konzul l. 13, od l. 5 po Kr. namestnik v Germaniji, padel l. 9 po Kr. v boju zoper Arminija v Tevtoburškem gozdu: T., Suet., Val. Fl.

2. Quintilius Vārus Kvintilij Var, rimski pesnik iz Kremone, Vergilijev in Horacijev prijatelj, zgled odkritosrčnega umetniškega kritika, umrl l. 23: H. Kot žensko ime Quīn(c)tīlia -ae, f Kvin(k)tílija: Cat.

quippe, adv. (iz *quid-pe zakaj?, kako? ali iz quī-pe = adv. abl. qui + pe, prim. nem-pe; sprva samostojen stavek, potem pa odgovore, utemeljitve, pojasnila, sodbe idr. uvajajoč adv.) seveda, vsekakor, kajpa(da), kajpak, kakopak, menda da, ànti da, ni čudno, da, pač, saj (pač), neklas. tudi zakaj, kajti (enkrat na prvem, drugič na drugem mestu v stavku): Ter., L., Cu., O., Ph., Iust. idr., movet me quippe lumen curiae Ci., ergo ad cenam petitionis causā si quis vocat, condemnetur. Quippe inquit Ci., a te quidem apte et rotunde (sc. dicta sunt): quippe; habes enim a rhetoribus Ci.; včasih = ut pote kakor, kot: sol Democrito magnus videtur, quippe homini erudito Ci., dis carus ipsis, quippe ter et quater anno revisens aequor Atlanticum impune H.

2. pogosto iron.: mene incepto desistere victam? quippe vetor fatis V., hoc genus maestum est morte Tigelli; quippe benignus erat H.

3. v zvezi z drugimi členicami: quippe quia Ter., quippe quod Ci., quippe quoniam Plin., quippe quando Pl., quippe etenim Lucr., quippe ubi Lucr., quippe etiam V. ali quippe et Pr. da, tudi, saj tudi, quippe ut Iust. ker ti, ker že, quippe quasi (s cj.) Iust. kakor ko bi namreč; poseb. pogosto quippe cum (s cj.) ker že, ker (ko) namreč: quippe cum in maioris discrimen rei, quam ipsae erant, pugnarent L., quippe cum ipse istam reprehensionem non fugerim Ci. ep.

4. v zvezi z relat. quippe qui, quippe quae, quippe quod (z ind.: Pl., L., S.; klas. le s cj.) ki vendar, ki pač, ko vendar, ker ti, ker že: quippe qui ne in oppidum quidem … veniret Ci., quippe quem venumdari iussisset N.

Quirīnus -ī, m (po ljudski etim. adj. iz sab. besede curis, lat. quiris sulica: Quirinus bellorum potens, ab hastā, quam Sabini curim vocant Macr.; Quirinus torej = „sulico vihteči; metalec kopja; bojeviti“ ali pa iz sab, mestnega imena Curēs (prim. O., Fasti 2, 77 in nasl.); toda verjetneje je, da beseda izhaja iz *quirium (iz *co-u̯iriom) „skupnost meščanov“; prim. Quirītēs) Kvirín, vzdevek

1. pobožanstvenega Romula: Enn. ap. Non., Ci., L., O., V., Lact.; od tod populus Quirini H. = rimstvo, Rimljani, urbs Quirini O. = Rim, gemini Quirini Iuv. Kvirinova dvojčka = Romul in Rem.

2. Jana: Suet., Macr., Ianus Quirini H. Janov obok v Rimu.

3. Antonija: Pr.

4. Avgusta (kot drugega ustanovitelja rimskega mesta): V. — Od tod adj.

1. Quirīnus 3 Kvirínov, kvirínski, Rómulov, rómulski: hic spolia ex umeris ausus sperare Quirini Pr., collis O. Kvirinal, Kvirinski grič = Quirīnālis, Quirīna (tribus) Ci., P. F. kvirinalska (kvirinska) tribus (ena izmed rimskih tribus).

2. Quirīnālis -e Kvirínov (Rómulov), Kvirínu (Rómulu) posvečen, kvirínski (rómulski): flamen Varr., Aur. Kvirinov (Romulov) flamen (Romulov lastni svečenik), lituus, trabea V. kakršno je nosil Romul, collis Quirinalis Varr., Ci., O., Fest. = iugum Quirinale O. Kvirinski grič, Kvirinal (zdaj monte Cavallo), podolžno sleme, ki se od Kapitola razteza proti severovzhodu, porta Quirinalis P. F.; subst. Quirīnālia -ium, n kvirinálije, praznik na čast Romulu, ki so ga obhajali 17. februarja: Ci. ep., O.

Quirītēs -ium ali -um, redkeje sg. Quirīs -ītis, m (prim. Quirīnus) Kviríti (sg. Kvirít), prvotno preb. sabinskega mesta Kur(es) (Curēs): Amiterna cohors priscique Quirites V., veteres illi Sabini Quirites atavique Romani Col. Ko pa so se (pod Romulom) Sabinci z Rimljani združili v eno državo, se je združeni narod imenoval populus Romanus Quirites Formula vetus ap. Gell. ali populus Romanus Quiritesque L. ali populus Romanus Quiritium L.; tudi Quirites Romani L., in populi Romani Quirites Plin. državljani rimskega ljudstva; prim.: geminatā urbe Quirites a Curibus appellati L. Quirites so Rimljani v državljanskem, Romani pa v političnem in vojaškem pomenu: reddentem suo iam regia iura Quiriti O., heu steriles veri! quibus una Quiritem (svobodnega rimskega državljana) vertigo facit Pers., amici dona Quiritis H. od milostno razpoloženega „meščuha“ podeljene častne službe, imā plebe Quiritem facundum invenies Iuv., ignavi signa Quiritis Lucan. (naspr. vojaki), o saepe mecum tempus in ultimum deducte Bruto militiae duce, quis te redonavit Quiritem (nevojaka, civilista, mirnega državljana) dis patriis? H. Za vojake je nagovor Quirites sramotilen: divus Iulius seditionem exercitūs uno verbo compescuit Quirites („meščuhe“, „nevojake“, „civil(ist)e“) vocando T., decimanos … (sc. Caesar) unā voce, quā Quirites eos pro militibus appellarat, tam facile … flexit, ut ei milites esse confestim responderint et quamvis recusantem ultro in Africam sint secuti Suet.; ius Quiritium

1. v času republike državljanstvo navznoter, z vsemi pravicami, ki jih podeljuje posamezniku ius civile Romanum (ius civitatis pa je državljanstvo navzven = pravice, ki jih ima kdo kot državljan rimske, ne kake druge države): Ci.

2. v času cesarjev tisti del državljanstva (državljanskih pravic), ki je Latincu manjkal, da bi bil polnopraven državljan: Plin. iun., Suet. — Pesn. metaf.: Quirites sufficiunt V. = čebele delavke.

quis, quid (iz vprašalnega in nedoločnega pron. indoev. debla *qu̯i-; prim. gr. vprašalni τίς, τί [tes. κίς] in nedoločni τις, τι, skr. kiḥ kdo?, kim kaj?, ná-kiḥ nihče, osk. pís, pis, píd, sl. kdo? kaj?, got. hvas, stvnem. hwer, hwaz = nem. wer, was); pron. subst. (quis tudi adj., nikdar pa quid)

I. interrog. kdo? kaj?

1. v neodvisnem vprašanju redko adj. kateri?, kakšen?: quis adulescens fuit? Ci., quis homo est? Ter. kdo je?; večinoma subst.: quis clarior Themistocle? Ci., quis autem amicior quam frater fratri? S., quīcum (quōcum s kom) locutus est? Ci., cuius es? Ter. čigav si?, quis tu? Ter. kdo je?, quis videor? Ter. kakšen se ti zdim?; quis tudi fem.: Pac. fr., Caecil. ap. Gell., quis illaec est, quae lugubri succinta est stolā? Enn. ap. Non., quis est ea, quam vis ducere uxorem? Pl., quid est? Pl. kaj pa je?, quid igitur est? Ci. kako je torej (s tem)?, quid eo? Ter. kaj hoče s tem?, quid tu (sc. dicis)? Ci. kaj meniš (praviš)?, quid tibi vis? H. kaj ti prihaja na misel? Z gen.: quis omnium mortalium non intellegit? Ci., quid tandem habuit argumenti? Ci.; occ. quid z gen. = kak(šen) -a -o, koliko?: quid mulieris habes? Ter. kak(šn)o ženo imaš?, quid negotii est? Pl. kaj pa se godi?, kaj pa je?, quid negotii geritur? Ci. kakšno opravilo … ?, quid hoc rei est? Cu. kaj pomeni to?, kaj hoče to reči?, quid eius (rei) est? Ci. kaj (koliko) je na tem?, quid causae est? Pl. kaj se (tu) godi?, quid praeterea caelati argenti, quid signorum, quid marmoris putatis apud illum esse? Ci. kolikšna množica?, koliko?; adv. acc. n quid? kaj?, kako?, zakaj?: quid? eundem destituisti? Ci., quid plura dicam? Ci. čemu?, quid hoc? Ci. čemu to?, sed quid argumentor? Ci.; tudi: in quid? Sen. ph. zakaj? Tako v zvezi z deinde, enim, ergo, igitur, postea, tandem idr. quid ita? Ci. zakaj (kako) to?, quidnī? Ter., Ci. zakaj ne?; tudi ločeno: quid ego ni ita censeam? Pl., quid illam ni abducat? Ter.; tudi pleonast. z non: quidni non permittam Sen. ph., quid? quod … kaj porečem(o) na to, kaj naj rečem(o) k temu, da … : O., H., Iust. idr., quid? quod Theseus exegit promissum a Neptuno? Ci.

2. v odvisnem vprašanju; subst.: quis sim, ex eo, quem ad te misi, cognosces S., intellegit, quos dicas Ci., si diligenter, quid Mithridates potuerit, considerabis Ci.; adj. kak(šen): rogitat, quis vir esset L.; v istem pomenu tudi quid z gen.: quid hominis sit Ci. kakšen človek da je; adv. acc. neutr. quid? kaj?, zakaj? = čemu?: conclamavit, quid ad se veniret C., quid veniat, scitatur O., quaesivi, quid dubitaret Ci. Pogosto se kopičijo pron. v sestavljenih vprašanjih: considera, quis quem fraudasse dicatur Ci. kdo in koga da je baje ukanil, quem ex quanto regno ad quam fortunam detulisset N.; quis navidezno nam. uter: ad quem eorum regnum esset venturum L. (o Titu in Arnutu Tarkviniju), ex captivis spadonibus, quis Alexander esset, monstrantibus Cu. (o Aleksandru in Hefajstionu). —

II. nedoločno (naslonka) kdo, kaj, subst.: dixerit quis Ci. tu bi utegnil kdo reči, pa poreče kdo; večinoma v splošno vprašalnih stavkih: num quis adpellavit? Ci. je nemara kdo?, num quem putes posse reperiri? Ci., num quid est causae? Ci.; potem v splošnih relativnih stavkih: quotienscumque vellet quis Ci., illis promissis standum non est, quae coactus quis metu promisit Ci.; poseb. pogosto za si, nisi, ne, modo, dummodo, cum idr.: ne quid nimis Ter., si quid accidat Ci. ko bi se kaj primerilo, timui, ne quis de mea fide dubitaret Ci., si quis quid rumore acceperit, uti ad magistratum deferat nec cum quo alio communicet C. Redkeje adj. kak(šen): si quis est sensus in morte Ci., ne quis satelles posset succurrere N., sive natura sive quis deus Ci., iam quis forsitan hostis … tela gerit Tib. — Od tod adv. abl. sg. n quō

1. vprašalno
a) pri glagolih pregibanja kam?; v neodvisnem vprašanju: vide, quo me vertam? Ci., quo, quo scelesti ruitis? H.; v odvisnem vprašanju: vide, quo progrediar Ci., statuisti, quo quemque proficisci placeret Ci.; z gen.: quo terrarum possent abire L. kam na svetu (pod nebom); v istem pomenu tudi quo gentium: sequere hac me … quo gentium? Pl., non hercle, quo hinc nunc gentium aufugiam, scio Pl., quo amentiae progressi sitis L. do katere stopinje brezumnosti = do kolike brezumnosti; prim. quousque. Metaf. čemu?: quo tantam pecuniam? Ci., quo mihi fortunam, si non conceditur uti? H. čemu mi bo sreča … ; odvisno: nescis, quo valeat nummus H. čemu da je dober, quo responsum valeret N. na kaj da se nanaša.
b) (redko) pri glagolih bivanja in mirovanja kje?: se nescire, quo loci (= quo loco) esset Ci. ep., visus est dicere, quo loci illa nasceretur Ci.

2. nedoločno kam: si quo erat prodeundum Ci., ne quo inciderem Ci., Romam alione quo mittere L. ali kam drugam; načinovno kako: si quo usui esse … exercitui posset L.

Opomba: Star. nom. pl. ques = qui: Pac. fr. — Pri adj. vprašalnem quis se pogreša fem. in ves pl.; te obl. se nadomeščajo z ustreznimi obl. vprašalnega pron. qui, quae, quod. — Pri nedoločnem quis, quid se uporablja fem. sg. quă (redkeje quae) od nedoločnega qui, qua(e), quod; neutr. pl. se glasi quă (redkeje quae).

quis-nam, quid-nam, pron.

I. vprašalno kdo neki?, kaj neki?, kdo pa(č)?, kaj pa(č)?

1. v neodvisnem vprašanju: Pl., Ter., H. idr., quisnam igitur tuebitur P. Scipionis memoriam? Tudi ločeno, nam stoji takrat za pron. ali pred njim: quis ea est nam optuma? Pl., quid se nam facturum arbitratus est? Ci., nam quis te nostras iussit adire domos? V.; adv. acc. n quidnam? kaj pa? = zakaj pa?: Ter.; ločeno: quid tu, malum, nam me retrahis? Pl.

2. v odvisnem vprašanju: Ter., N., L., expectantibus omnibus, quisnam esset tam impius Ci., expectat, quidnam dicturus sit Ci. —

II. nedoločno (le za vprašalnim num) kdo, kaj: Ter., num quisnam (numquisnam) praeterea est? Ci. je nemara še kdo drug?, quaesivit, num quidnam (numquidnam) esset novi Ci.