Franja

Pyriphlegethōn -ontis, m (Πυριφλεγέϑων) Piriflegetónt, ognjena reka v podzemlju: Tert., Arn., illi qui fluere apud inferos dicuntur, Acheron Cocytus Pyriphlegethon Ci.

Pyrr(h)a -ae, f (Πύῤῥα) Píra

1. Epimetejeva hči, Devkalionova soproga: H., O., Sen. tr., Hyg.

2. ime v dekle preoblečenega Ahila: Hyg., Sid.

3. mesto na Lezbosu s pristaniščem (zdaj Kalloni): Plin., Mel. L. — Od tod adj.
a) Pyrrhaeus 3 (Πυῤῥαῖος) α) Pírin, pírski, pirájski: saxa Stat. ki sta jih za seboj metala Pira in Devkalion. β) pírski, k mestu Píra sodeč: nemus Plin.
b) Pyrrhias -adis, f (Πυῤῥιάς) pírska, iz Pire (na Lezbosu) izhajajoča (izvirajoča, prihajajoča): nec me Pyrrhiades Methymniadesve puellae, nec me Lesbiadum cetera turba iuvant O.

Pyrrhia -ae, f Pírija, ime tatinske sužnje v neki stari Titinijevi komediji: ut vinosa glomus furtivae Pyrrhia (po novejših izdajah † Pirria †) lanae H.

Pyrrhus -ī, m (Πύῤῥος) Pír(os)

1. sin Ahila in Deidameje z vzdevkom Neoptolem (Neoptolemus, Νεοπτόλεμος), ustanovitelj kraljestva v Epiru; v Delfih ga je ubil Orest: V., O., Iust., Hyg.; lat. Burrus (gl. Burrus); Pyrrhi castra Pírov tabor, Pírov ostrog, kraj
a) v Epiru: L.
b) v Trifiliji: L. — Od tod patron. Pyrrhidēs -ae, m Piríd = Pirov potomec; pl. Pyrrhidae -ārum, m Pirídi = Epírci, preb. Epira: Iust.

2. kralj v Epiru, znan sovražnik Rimljanov, ki l. 280 z njimi začel vojno; padel je l. 272 ob praski v argolidskih Argih: Ci., H., N., L., Sil., Iust. — Od tod Pyrrhēum -ēī, n (Πυῤῥεῖον) Piréj(on) = Pírov (kraljevi) grad: L. (čisto lat. Pyrrhi regia: L.).

Pȳthagorās -ae, acc. -am in -ān, m (Πυϑαγόρας) Pitágora, grški filozof z otoka Samos, ki se je, potem ko je prepotoval Egipt in Grčijo, okrog l. 540 naselil v Spodnji Italiji (v Krotonu in Metapontu) ter tam ustanovil filozofsko šolo, ki je po njem nosila tudi ime: L., Ci., Mart., Ap. idr. Kot začetnik nauka o preseljevanju (metempsihozi) duš je trdil, da je živel že za časa trojanske vojne v podobi Evforba (Euphorbus, Εὔφορβος); od tod Pythagoras renatus H. in Panthoides (gl. Panthoidēs) H., littera Pythagorae Pers., Lact. črka Y (gr. υ, Υ), s katero je Pitagora baje primerjal različni življenjski poti čednosti (kreposti) in pregrešnosti = bivium Pythagorae Aus. — Od tod adj.

1. Pȳthagorēus (Pȳthagorīus) (Πυϑαγόρειος) Pitágorov, pitágorski, pitagoréjski: brassica Ca., dogma Lab. ap. Prisc., somnia H., pavo Pers. (Enij je namreč v svojih pesmih omenil, da je v sanjah izvedel, da se je Homerjeva duša preselila v pava in potem prešla v njega (Enija) samega), mos Plin.; subst. Pȳthagorēus (Pȳthagorīus) -ēī, m Pitágorov učenec (naslednik, slednik, privrženec, pristaš), pitágorovec, pitagoréjec: Varr., Ci.

2. Pȳthagoricus 3 (Πυϑαγορικός) Pitágorov, pitágorski, pitagoréjski: libri L., philosophia Plin., schola Sen. ph., disciplina Boet.; subst. Pȳthagoricus -ī, m Pitágorov učenec (naslednik, slednik, privrženec, pristaš), pitágorovec, pitagoréjec: Sen. ph.; v pl.: Lact., Hier., Ambr., Boet.

pȳthaulēs -ae, m (gr. πυϑαύλης = ὁ τὰ Πύϑια αὐλῶν)

1. pitávles = tisti, ki na piščal igra pesem o boju Apolona z zmajem Pitonom: his quoque ludis pythaules qui Pythia cantaverunt septem habuit palliatos qui voce cantaverunt, unde postea appellatus est choraules Hyg.

2. metaf. piščalkar, piskač (ki v tragediji spremlja canticum ali pa igra hvalnice bogovom): Vop., priusquam in orchestra pythaules inflet tibias, domi suae ramices rumpit Varr. ap. Non., illud quidem fartum est et ingenti studio, quis sit pythaules bonus, iudicatur Sen. ph.

Pȳthias² -adis, f (Πυϑιάς) Pitiáda, ime sužnje v rimski komediji: Ter., H.

Pȳthius -iī, m (Πύϑιος) Pítij, ime nekega menjalca v Sirakuzah: Ci.

pyxagathos -ī, m (gr. πὺξ ἀγαϑός Hom.) izvrsten borec s pestmi, izvrsten boksar (pugil): Castora de Polluce Gabinia fecit Achillan: pyxagathos (v novejših izdajah v gr. πὺξ ἀγαϑός) fuerat, nunc erit ἱππόδαμος Mart.

pyxinum -ī, n (gr. πύξινον) píksin = v zelenikovih (pušpanovih) puš(č)icah (dozah) hranjeno mazilo, puš(č)ično (dozno) mazilo: Cels.

pyxis -idis, acc. pl. -idas, f (gr. πυξίς)

1. doza, puša, puš(č)ica, škatlica, skrinjica za zdravila, mazila idr., pravzaprav iz zelenikovine (pušpanovega lesa), pa tudi iz drugega lesa, pločevine, železa, zlata idr.: Sen. rh., Petr., Stat., Mart. Iuv. idr., pyxis veneni Ci., pyxidas invenies et rerum mille colores O., non tamen expositas mensā deprendat amator pyxidas O., stannea, plumbea Plin., aurea Suet., argentea Sen. ph.

2. metaf. pyxis ferrea neko pušici podobno železno orodje, železni kijec za phanje v možnarju: primori inest pyxis ferrea Plin.

quā¹ (sc. viā ali parte; adv. abl. sg. f pron. quī)

I. vprašalno kod?, kje?, metaf. kako?: illuc qua veniam? Ci., nescio qua ascendit Ci. nekako, qua facere id possis, nostram accipe mentem V. —

II. oziralno

1. koder (kjer), s katere strani, na kateri strani: ad omnes aditūs, qua adiri poterat Ci., qua intenderat L., qua res inclinatura esset L., duae viae, qua ad hibernacula posset perveniri N., ara Athenarum, qua ad meridiem vergit N.; z determinativnim eā: ea transire flumen, qua traductus est equitatus C.; occ. (pri glagolih pregibanja) kamor: ire viam, qua monstret eques H., in Atrebatium fines, qua sibi iter faciendum sit C., qua se per fenestras luna fundebat V.

2. metaf.
a) do koder, kolikor: colles occupare, qua despici poterat C., effuge, qua potes O., mitigare naturam, qua repugnat Q., qua visa est Fortuna pati, tua moenia texi V.
b) kakor, na kakršen način: qua labet Cat. kakor se komu hoče, kakor komu drago, na poljuben način; s ponavljanjem: qua res, qua ratio suaderet, quaene … H.
c) quā … quā deloma … deloma, nekaj … nekaj, in … in, kakor … tako: usi sunt qua suis quisque, qua totius ordinis viribus L., qua consules, qua exercitum increpare L., qua dominus, qua advocati Ci., qua virum, qua uxorem di vos perdant Pl., qua feminae, qua viri Plin. iun., qua corporis, qua animi robur Val. Max. —

III. nedoločno (enklitično), nekako, kako, na kak način, morda, v zvezi z nē in sī: nē quā (nēquā) Ter. da ne bi morda, sī quā (sīquā) fata sinant V., sī quā (sīquā) fors adiuvet ausum V.

quadrāns -antis, gen. pl. -antum, m (pt. pr. glag. quadrāre)

1. četrti del, četrtin(k)a (dvanajstdelne celote), kvádrans (kvadránt): operae Col., diei noctisque Plin., creditoribus quadrantem solvi Vell. četrtino dolga; o četrtini dediščine: aliquem heredem ex quadrante instituere Suet., quadrante heres scriptus Icti., Saturninus, qui nos reliquit heredes, quadrantem rei publicae nostrae … dedit Plin. iun.

2. kot novec četrt(ina) asa (= 3 uncije; zato se je quadrans prej imenoval triuncius), trojak: Varr., Plin., Iuv., Mart., Fest., P. F., in consulis funere plebes quadrantes iactasse fertur L.; kot običajna cena v kopališču, kopelnina (kopališčnina): Sen. ph., Ambr., quadrante lavari H., Iuv. „za trojak“; označujoč kakršen koli drobiž, „belìč“: Iuv., Petr., minus locuples uno quadrante H., quadrans mihi nullus est in arcā Mart.

3. kot mera, in sicer
a) poljska oz. površinska = četrt orala: pars quarta pedes septem milia et ducentos, hoc est quadrans Col.
b) dolžinska = četrt čevlja: Ca., Pygmaeos … non longiores esse quam pedes duo et quadrantem Gell.
c) tekočinska in prostorninska = četrt sekstarija = trije „cyathi“: Varr., Plin., vini quadrantem sumere Cels., quadrantem duplicare Mart. = sex cyathos facere.
d) obrestna = četrt odstotka na mesec: quadrantes usurae Icti.
e) kot utež = četrt funta = 3 uncije: Col., mittebas libram, quadrantem … mittis Mart.; pogosto v zvezi s pondo: Ca., quadrans pondo bacarum Plin., amomi pondo quadrans Col.

quadrīga -ae, f, klas. le pl. quadrīgae -ārum, f (nam. *quadriiuga(e) iz quattuor in iugum, iungere)

1. četverovprega, četvér, četverína, četvórka, kvadríga, in sicer ali samo vprežna živina ali voz z živino vred ali meton. četverovprežen voz, četverovprežnik: Varr. ap. Isid., Cu., Mart., Suet. idr., alborum equorum L., Mettum in diversa quadrigae distulerant V., quadriga currusque Plin., curru quadrigarum vehi Ci., quadrigas agitare Suet. apta quadrigis equa H., quadrigae aureae, inauratae, falcatae L., eburneae Suet. kot igralni kamenčki; pesn.: quadrigae četver(ovprežni voz)
a) sončnega boga: Pl.
b) četverovprega boginje noči: Tib., roseae quadrigae Aurorae V., quadriga Amphiaraea Pr.
c) o četveri drugih živali: quadrigae unae (sc. asinorum) Varr., camelorum Suet. — Kot nom. propr.: is locus, qui in Boeotiā Quadrīga (Kvadríga) appellatur Val. Max.

2. metaf. ali abstr. četverica = štirje ljudje ali deli: quadrigae tyrannorum Vop. četverica tiranov: initiorum quadrigae: locus et corpus et tempus et actio Varr.

3. pren. (pesn.): quadrigae meae decurrerunt Petr. konec je mojega veselja, minila je moja veselost; kot prispodoba
a) velike hitrosti, quadrigis albis Pl., aut equis aut quadrigis poëticis Ci.
b) silnega napora: navibus atque quadrigis petimus … H. prav v živo, „na vse kriplje in pretege“.

quadrīgārius 3 (quadrīga) k (tekmovalni) četverovpregi (štirivpregi, kvadrígi) sodeč, četverovprežen, štirivprežen, za četverovprego (štirivprego, kvadrigo) namenjen: habitus Suet. voznika četverovprege, pulvis Veg. za konje v četverovpregi; subst. quadrīgārius -iī, m voznik tekmovalne četverovprege (štirivprege, kvadríge) v cirkusu, dirkač: Ci. fr. ap. Asc., Varr., Suet., Arn., P. F. Kot nom. propr. Quadrīgārius -iī, m Kvadrigárij, gl. Claudius.

quadrīmātus -ūs, m (quadrīmus) starost štirih let, štiri leta, četrto leto, kvadrimát: quadrimatum agere Col. biti v četrtem letu (svojega življenja), nec vero patiendus est oryx aut aper aliusve quis ferus ultra quadrimatum senescere Col., id consecutus est non ante quadrimatum ad partus vocando Plin., sed ex his, quae sunt fortissima, nullum ultra quadrimatum utile est Plin.

quadru-pedāns (quadri-pedāns) -antis (quadrupēs, quadripēs) po vseh štirih nogah hodeč, štirinog, štirinogat, štirinožen, četveronog, četveronogat, četveronožen, skokoma (v skok) dirjajoč: sublimiter quadrupedantes Enn. fr., quadrupedantes sonipedes Acc. ap. Non., advehi quadrupedanti cantherio Pl., quadrupedantis Echecli O. (o Kentavru), equo iuxta quadrupedante Plin., quadrupedante sonitu V. topot (peket) konja v galopu; od tod (pesn.) subst. m quadrupedantēs -ntum konji, dirjači: quadrupedantum pectora V.

quadru-pedus (quadri-pedus) 3 (quadrupēs, quadripēs) po vseh štirih (nogah) hodeč, štirinog, štirinogat, štirinožen, četveronog, četveronogat, četveronožen: per ancoralia quadripedo gradu repentes Amm. quadrupedo cursu Fr. v galopu; tudi abs. quadrupedo currere Fr. galopirati (naspr. tolutim currere teči v drncu).

quadru-pēs (ali quadri-pēs) -pedis (quattuor in pēs) po (vseh) štirih nogah hodeč, na štirih nogah stoječ

1. skokoma (v skok, skakljaje, skakljajoč, poskakujoč) dirjajoč (jezdeč): eques (po nekaterih izdajah ecus) Enn. ap. Gell.; metaf.: quadrupedi cursu Ap. v galopu, v galopadi, skokoma.

2. štirinog, štirinogat, štirinožen, četveronog, četveronogat, četveronožen: quadrupes malum (o krokodilu) Plin., Amm.; kot subst. (spol po smislu: m, f in n)
a) (o živalih) četveronožec (štirinožec), četveronoga (četveronožna, štirinoga, štirinožna) žival: Varr., Plin., Ap. idr., quadrupedum ungula V. konjsko kopito, tollit se arrectum quadrupes (sc. equus) V., quadrupedis cursus O. ali quadrupedum cursu V. ali quadrupedum vectiones, quorum celeritas … Ci. (sc. equi, oz. equorum), saucius quadrupes (sc. cervus) V., bos aut alia quaevis quadrupes Ca., quadrupes nulla (sc. vacca) V., parvae quadripedes Plin., cetera ali maiora quadrupedia Col., omnia quadrupedia Vulg.
b) o človeku (če se štejeta njegovi roki za nogi): multos quadrupedes caveā coërcuit Suet. na vseh štirih (tj. na rokah in nogah, kakor živali) stoječe, quadrupes per angustias effossae cavernae receptus in proximam cellam Suet. plazeč se po vseh štirih, quadrupedem constringito Ter. zveži mu roki in nogi (pravzaprav: zveži ga tako, da bo na vseh štirih stoječ podoben zveri).