Franja

rūderātiō -ōnis, f (rūdus)

1. izdelava (izdelovanje) talne obloge (estriha), betoniranje, tlakovanje z drobirjem: Vitr.

2. meton. material za talno oblogo (estrih), beton, drobir: Vitr.

rūderō -āre -āvī -ātum (rūdus) pokri(va)ti, posúti (posípati, posipávati) z gruščem (drobirjem); od tod rūderātus 3 pokrit (prekrit, posut) z gruščem (drobirjem), gruščnat: seri neque pinguibus vult neque argillosis locis nec riguis, contenta roribus, proprieque ruderatum agrum amat Plin.

rūnātus 3 (rūna1) z rúno (metalom, lučalom, metalnim kopjem) opremljen (oborožen): runata recedit Enn.

rūrsus in rūrsum (stlat. rūsus, rūsum, rūssum), adv. (skrč. pt. pf. revorsus, revorsum = reversus, reversum)

1. nazaj, navzad: rursum cadere Pl., rursum vorsum Pl. nazaj, mortales multi rursus et prorsus meant Varr.; adv. navidezno nepotreben pri glag., sestavljenih z re: rursus reverterunt C., rursum se recepit C., rursum trahunt Ci., tudi: rursum reditum ad vada tetulit Cat.

2. zopet, spet, znova, znovič, vnovič, ponovno, še enkrat: Pl. idr., Torquatus rursus in me inruit Ci., rursus eodem revertamur Ci., rursus minuente aestu C., rursus immuto voluntatem meam Ci., dic rursum Ter., rursus resistere, instare C.

3. obratno, drugače (kot, od) (pa), nasprotno (pa), narobe (pa), nasproti (pa), z druge strani (pa), po drugi strani (pa), z druge strani (pa): rursus repudiaret Ci., rursus quidam arbitrantur Q., primo Metellum esse rati … rursum Iugurtham arbitrati S., peccatur … rursus quid virtus possit H.

rūs, rūris, n (iz *reu̯os, indoev. kor. *reu- (morda iz *ru = *u̯r̥-); prim. gr. εὐρύς širen, širok, daljen, avestijsko ravah-, sl. raven, ravan, got. rūms = stvnem. rūm = nem. Raum, staroirsko rōe, rōi ravno polje)

1. podeželje, dežela, vas, selo (naspr. mesto), polje, posest(vo) na kmetih, podeželsko (selsko) posestvo, kmetija: Lucr., Ter., Plin. idr., habes rus amoenum Ci., rura peragrantes Ci., rura colentes Hirt. poljedelci, rura exercere bobus H., urbis amatorem solvere iubemus ruris amatores H., rus suburbanum T. — Na vprašanje kam? stoji sam acc. (s popolno ohranjenim pomenom sklona) na deželo, na podeželje, na kmete, na podeželsko (selsko) posestvo: rus homines eunt Pl., ego rus ibo Ter., senex rus se abdidi Ter.; toda z adj.: in Albense rus inferre Plin., in sua rura venire Ci. — Na vprašanje od kod? s samim abl. rure z dežele, s podeželja, s kmetov, s podeželskega (selskega) posestva, z vasi (s sela): rure redire Ter., Ci.; loc. rurī z enakim pomenu pri Pl. — Na vprašanje kje? z loc. rurī na (po) deželi, na (po) podeželju, na (po) kmetih, na (po) vasi (selu), na (po) gajih: ruri esse, vivere, habitare Ci. Pozneje tudi rure z lokativnim pomenom: rure vivere H., quinque dies rure esse H., rure erit O., rure morientem L.; v zvezi z adj. vedno rure: rure paternō H., suburbano rure T., rure suo O.

2. meton. podeželje = kmečko (kmetsko) vedenje, kmetska robatost (zarobljenost, neuglajenost), kmetavzarstvo: manent vestigia ruris H., pleni ruris (kmetavzarstva) et inficetiarum Cat.

rūtātus 3 (rūta1) z rut(ic)o opremljen, z rut(ic)o obdan, z rut(ic)o pokrit: lacerti Mart., mustum Plin. pomešan z rut(ic)o, z rut(ic)o začinjen.

sabūrrō -āre (-āvī) -ātum (saburra)

1. obtežiti (obteževati) z balastom (s pritežjem), obložiti (oblagati) z balastom (z obtežitvijo, s pritežjem): sese arenā PLIN.

2. metaf. z jedjo in pijačo (na)basati, napolniti (napolnjevati), naložiti (nalagati), založiti (zalagati): ubi saburratae sumus PL. = nasičene, vino saburrati ARN. (o pijanih ljudeh) obloženi, napolnjeni = pijani.

2. napolniti (napolnjevati) z vonjem: paradisiaci horti odoramenta saburrans VEN.

sacri-legus 3, adv. -ē (sacra in legere)

1. krajo svetinj ali rop svetišča zadevajoč, s krajo svetinj ali z ropom svetišča povezan, svetokraden, svetokrajen, svetograben: templis bellum sacrilegum indicere CI., templo manus sacrilegas inferre CI. lotiti se svetišča z grabežljivimi (roparskimi, svetograbnimi) rokami, ausi sunt sacrilegas admovere manus intactis illis thesauris L.; kot subst. sacrilegus -ī, m tat svetinj, ropar svetišča, svetokradec, svetograbec: Q., SEN. PH. idr., sacrilego poena est CI., non sacrilegum, sed hostem sacrorum CI., sacrilegorum numero haberi N.

2. svetoskrunski, skrunilski, sramotilen, brezveren, brezbožen, hudoben, nizkoten, zavržen, podel, pokvarjen, malopriden, ničvreden: TER., MART. idr., Graeci CI., sanguis V., dextra, manus, linguae O., sacrilegas meretricum ut persequar artes O., feminae O. (ki so raztrgale Orfeja), manu sacrilegā produxit H., nec nos sacrilegi templis admovimus ignes TIB., Penthea tu ... bipenniferumque Lycurgum sacrilegos (ker sta zaničevala Bakhovo bogoslužje) mactas O., exi e fano ... hominum sacrilegissume PL., in ipso opere sacrilege (adv.) TERT.; subst.
a) sacrilegus -ī, m svetoskrunec, skrunilec, skrunitelj, oskrunjevalec, onečastitelj, onečaščevalec, (pre)kršitelj, brezbožnež, brezbožnik, hudobnež, podlež, nizkotnež, baraba, zavrženec, pokvarjenec, malopridnež, ničvrednež: omnes undique parricidae, sacrilegi, convicti iudiciis ... Catilinae proxumi familiaresque erant S., intrat sacrilegi (sc. Erysichthonis, ki je razžalil Cerero) thalamos O., minor exstat sacrilegus IUV.; z gen.: sacrilegus violati templi AMM., nuptiarum COD. TH., COD. I.; kot psovka = lopov, malopridnež: sceleste, parricida, sacrilege PL., hunc perterrebo sacrilegum TER.
b) sacrilega -ae, f = zavrženka, malopridnica, hudobnica, pôdlica, nizkotnica, pokvarjenka, ničvrednica: quid ais, sacrilega? TER.

saeculāris (sēculāris) -e (saeculum, sēculum)

1. stoleten, stoletničen: ludi VARR., L. FR., VAL. MAX., PLIN., T., SUET. stoletne igre, ki so jih praviloma obhajali vsako stoto leto, carmen saeculare H. stoletna pesem, ob stoletnici peta pesem, kakršno je npr. spesnil H.

2. časen, (po)sveten, sekuláren, poganski, neverski, neveren: exempla, litterae TERT., homines (naspr. monachi) HIER., litteratura HIER., historia SID. – Adv. saeculāriter (sēculāriter) obdobju (veku, dobi) primerno, po šegi, po navadi, v skladu z navado, po modi: ornari CYPR., AUG.

sagātus 3

1. z vojaškim plaščem ogrnjen: CI., MART.

2. izdelan (narejen) iz debele volne, gostovolnat, debelovolnat: cuculli COL.

sambūcātus 3 (sambūcus²) z bezgom opremljen (opravljen): TH. PRISC.

sāmentum -ī, n (iz *sācsmentum k sacer, sancīre; beseda naj bi se uporabljala v narečju Hernikov; prim. sagmen) z volno oz. koščkom kožuha ovita maslinova šiba, ki so jo nosili flamini (flamines) na glavi; po drugih = sagmen sveta trava, šopek svete trave: praeterea multi libri lintei, quod ad sacra attinet deinde in porta, cum eximus, ibi scriptum erat bifariam sic: „Flamen sume samentum“ FR.

sarītōrius 3 (sarītor) z okopavanjem (pletjem) povezan, okopavaški, plevski: opera COL.

sarmentīcius 3 (sarmentum) nastal iz dračja (iz rožja), dračen, rožen: cinis COL.; subst. sarmenticiī -ōrum, m z dračjem sežgani kristjani, imenovani tudi sēmiaxiī (sēmaxiī), in sicer quod ad stipitem dimidii axis revincti sarmentorum ambitu exurimur TERT.

satis-dō -dare -dedī -datum (ixpt.) = satis dō (gl. satis II., 3., a) da(ja)ti zadostno varščino (jamčevino, založnino, poroštvo), biti porok, porokováti: CI., ICTI.; z gen. (za, zaradi, spričo): damni infecti CI., iudicatae pecuniae VAL. MAX.; od tod abl. satisdatō z dano varščino, z danim poroštvom: debere CI. EP., cavere, promittere ICTI.

satura (satira) -ae, f (subst. adj. satur)

1. (sc. lanx) z raznim sadjem napolnjena skledica, kakršno so vsako leto darovali božanstvom, skledica ali torilo s sadjem: lanx plena diversis frugibus in templum Cereris infertur, quae saturae nomine appellatur ACR. Od tod

2. metaf.
a) mešanica, zmes, vsakršnina, „potpurí“: VARR., FEST.; (quasi, tamquam) per saturam vsevprek, brez (vsakršnega) reda, neurejeno, protiredno, brezredno: quasi per saturam sententiis exquisitis S., tamquam per saturam ... suffragantibus AMM., per saturam aedilem factum LUC. FR., Festus in libris historiarum per saturam refert LACT., imperium, quod plebes per saturam dederit LUSCUS AP. FEST.
b) satura, satira, pesniška zvrst, sprva menda improvizirana izmišljena dramska burka: VAL. MAX., saturas peragebant L.; pozneje satira =
c) nravno-poučna pesem, zvrst pesništva, ki jo je utemeljil Enij, zaznamuje pa jo vsebinska in metrična raznolikost.
d) zabavljivka, zabavljica, zbadljivo-dovtipna pesem, ki je bičala slabosti in neumnosti javnega in zasebnega življenja oz. jih je slikala in prikazovala v posmehljivi luči; to pesniško zvrst sta v pesništvo uvedla LUC. in H., za njima pa sta jo gojila poseb. še PERS. in IUV. V tem pomenu so besedo v klas. dobi pisali nav. satira, pozni pisci pa (npr. SID.) tudi satyra, ker so jo napačno izpeljevali iz Satyrus: sunt quibus in satira videor nimis acer H., sive liventem satiram nigra rubigine vibres seu ... STAT. Pooseb. Satura iocabunda: M.

schoeniculae -ārum, f (schoenus) „ločnikarice“, „ločkarice“ = z mazilom iz ločka (ločja) maziljene javne hotnice (vlačuge, prostitutke, kurbe): limaces, lividae, febricul[osae, mi]serae amicae, osseae, diobolares, schoeniculae, miraculae PL. FR., PL. AP. VARR., sch[o]enicolae ab sch[o]eno, nugatorio unguento VARR., schoeniculas app[ellavit mere]trices Plautus propter usum ung[uenti schoeni,] quod est pessimi generis PL. AP. FEST., [„Diobolares] [schoeniculae,] miraculae, cum extertis [talis, cum todillis crusculis“] FEST.

scillinus 3 (tuj. σκίλλινος) z morsko čebulico pripravljen: acetum PLIN., CAEL.

scillītes -ae, m (tuj. σκιλλίτης) z morsko čebulico pripravljen: acetum scillites PLIN., AUS., vinum scillites COL.

scillīticus (scyllīticus) 3 (tuj. σκιλλιτικός) z morsko čebulico pripravljen: acetum CELS., COL.