Franja

Chalcioecus -ī, f (gr. Χαλκίοικος) pri Grkih vzdevek špart. Minerve = Bivajoča v bronastem domu (Minervino svetišče v Šparti je bilo namreč obloženo z bronastimi ploščicami): N. (z gr. obl. Chalcioicos); pri Rimljanih met. = Minervino svetišče: L.

Chalcis -idis in -idos, acc. -idem in -ida, f (Χαλκίς) Halkida,

1. glavno evbojsko mesto ob Evripu, z mostom povezano s celino, rojstni kraj gr. govornika Izeja in pesnikov Evforiona in Likofrona: N., L., Vell. idr., imenovano tudi Chalc. Euboeae Plin. Evbojska Halkida. Od tod adj.
a) Chalcidēnsis -e halkidski, iz Halkide: hospes L., cum Timagora Chalcidense Plin.; subst. pl. Chalcidēnsēs -ium, m Halkidci, preb. Halkide: L., Plin., ali sploh halkidski Jonci na Evboji, ustanovitelji mnogih naselbin (najstarejše so bile Cumae Kume, ki so same ustanovile naselbini Nolo in Abelo): Iust.
b) Chalcidicēnsis -e, halkidski: colonia (= Cumae) Gell.
c) Chalcidicus 3 (Χαλκιδικός) α) halkidski: Euripus Ci., creta Varr., Plin., galli Varr., fici Varr., Col., versus V., Q. pesnika Evforiona, arenae Val. Fl.; subst. Chalcidicum -ī, n (sc. conclave ali aedificium) halkidska soba, nekakšna soba v vogalu bazilik na obeh straneh tribunala: Vitr.; occ. prostorna soba v gr. hišah: Arn., Aus. β) pesn. = kumski (ker so Kume halkidska naselbina): arx (= Cumae) V., litora, turres Stat., carmen Stat. kumske Sibile, Nola Sil. (gl. spredaj pod Chalcidēnsis).

2. Chalcis ad Belum Halkida ob Belu, mesto v Kelesiriji: Plin.

3. gr. mesto v Arabiji: Plin.

4. otok pri Etoliji: Plin.

5. zaliv v Etoliji: Plin.

charactēr -ēris, m (gr. χαρακτήρ)

1. orodje za vžiganje ali vrezovanje, vžigalo, rezilo: Isid.; met. vžgan ali vrezan znak, vžig poseb. pri živalih: Col., Aug.

2. pren.
a) značilne poteze, znaki kot magično pisanje: Eccl.
b) značilno bistvo, značaj pisave, opisovanja, svojstveni slog koga: Varr., Vop., Serv. (Ci. in Gell. pišeta to besedo gr.).

Charīnus -ī, m (Χαρῖνος) Harin,

1. komična oseba pri: Ter.

2. zmagovalec na olimpijskih igrah: Plin.

Charmidēs -ī, m (Χαρμίδης) Harmid, gr. nom. propr., komična oseba pri Pl. Od tod šalj. izveden glag. charmidor -ārī -ātus sum v Harmida se spremeniti, poharmiditi se: ut charmidatus es, rursum recharmida Pl.

chēlae -ārum, f (gr. χηλαί) živalske klešče; rakove: Ambr.; sicer

2. le pren.
a) astr. Škorpijonove ščipalke: Hyg., in (ker segajo čez ozvezdje Tehtnice) met. ozvezdje Tehtnica: Ci. (Arat.), Lucan., Col., qua locus Erigonen inter Chelasque sequentīs panditur V.
b) mehan. potiskač, sprožilo pri balisti (= manicula): Vitr.

chīliarchēs -ae, m (gr. χιλιάρχης) tisočnik = poveljnik 1000 suhozemnih vojakov, polkovnik, hiliarh: Cu.; tisočnik = predstojnik 1000 osebam sploh, hiliarh: Cod. Th. — V soobl. chīliarchus -ī, m (χιλίαρχος) pri Perzijcih prvi državni dostojanstvenik za kraljem, premier, prvi minister, državni kancler: ad chiliarchum, qui secundum gradum imperii tenebat, Tithraustem, accessit N.

Chimaera -ae, f (gr. χίμαιρα koza) Himera,

1. mitična, ogenj bruhajoča pošast iz Likije (spredaj lev, zadaj zmaj, v sredini koza), Tifejeva in Ehidnina hči, ki jo je usmrtil Belerofont: Ci., Lucr., H., O. idr.; po V. biva ob vhodu v podzemlje, njeno podobo je imel Turen (Turnus) na čeladi; pren. ime ladje: Sil., agit... Gyas... Chimaeram V. (prim. Aen. V, 223). Od tod adj. Chimaerifera -ae, f (Chimaera in ferre) Himerorodna, rodnica Himere: Chim. Lycia O.

2. vulkanska gora pri Fazelidi v Likiji ali (po Strabonu) vulkanska dolina ob likijskem gorovju Kragu, ki je bila povod za mit o pošasti Himeri: Mel., Plin. Od tod adj. Chimaerēus 3 (Χιμαίρειος) himerski = h gori Himeri spadajoč: liquor Ps.-V. (Culex).

3. gradišče v Haoniji: Plin. (ki piše Chimera).

Choaspēs -is in -ī, acc. -ēn in -in, abl. -ē, m (Χοάσπης) Hoasp,

I. rečno ime.

1. reka pri Suzah: Tib., Cu., Plin. — Soobl. Choaspis -is, m: Isid.

2. indijska reka: Cu.

— II. osebno ime: amnigena Choasp. (neki Kolhijec) V al. Fl.

chorocitharistēs -ae, m (gr. χοροκιϑαριστής) citraš spremljevalec pri zboru: Suet.

Chremēs -ētis, acc. -ēta in -ētem, m (Χρέμης) Hremes, stalno ime skopuha v atiški komediji in pri Ter.; od tod preg . = skopuh, stiskač: Terentianus ille Chremes Ci., quod aut avarus ut Chremes terra premam, discinctus aut perdam ut nepos H.

Chrȳsa -ae, f in Chrȳsē -ēs, f (Χρύση) Hriza,

1. mizijsko mesto z Apolonovim svetiščem, v katerem je bil svečenik Hriz (Chrȳsēs), Hrizidin (Chrȳsēis) oče: O. (z obl. Chrȳsa), Mel. in Plin. (z obl. Chrȳsē).

2. otok pri Kreti: Plin. (z obl. Chrȳsa), Mel. (z obl. Chrȳsē).

4. azijsko predgorje: Plin. (z obl. Chrȳsē).

chrȳsolithos (chrȳsolithus) -ī, m in (pri Plin.) f (gr.χρυσόλιϑος) dragulj hrizolit = zlati kamen, naš topaz: P., Pr., Plin. idr.Od tod adj. chrȳsolithus 3 hrizoliten, iz hrizolita: Ven.

chrȳsoprasos (chrȳsoprasus) -ī, m in (pri Plin.) f (gr. χρυσόπρασος) hrizopras, dragulj zelene barve: Plin. idr.

cibdēlos -on (gr.κίβδηλος) varljiv; subst. Cibdēlī -ōrum, m(sc. fontes) Kibdeli, Varljivci, nezdravi studenci pri Trojzenu (Troezen): Vitr.

cicōnia -ae, f

1. štrk, štorklja: Varr., H., O., Ph., Plin. — Soobl. cōnia (po drugih cōnea) -ae, f: ut Praenestinis „conia“ („conea“) est ciconia Pl.

2. met. „štorklja“
a) sramotilna gesta z roko, posnemajoča navzgor in navzdol gibajoči se štorkljin vrat: Pers., Hier.
b) neko ravnilo v obl. črke T: Col.
c) pri Hispancih = tollēnō: Isid.

cieō -ēre, cīvī, citum (prim. gr. κίω grem, κινέω gibljem, gonim, κῑ́νυμαι gibljem se, lat. citus, citāre, sollicitus)

1. ganiti (gibati), premakniti (premikati): orbis cietur Ci. se giblje, inanimum est omne, quod pulsu agitatur externo; quod autem est animus, id motu cietur interiore et suo Ci., puppes sinistrorsum citae H. naravnane, obrnjene na levo; pren.: ingentem molem irarum ex alto animo c. L. silno moč strasti iz globočine duše dvigniti; occ.
a) izraz pri šahu: calcem ciere Pl. kamenček potegniti, vleči.
b) jur.: herctum (sup. glag. hercīscō) ciere Ci. dediščino deliti.
c) voj.: pugnam ciere (skoraj samo o poveljniku ali prvoborcu) boj v tek spraviti (spravljati), boj spodbuditi (spodbujati), spet in spet pričenjati ali podžigati, vzdrževati, ne odnehati od boja: principes utrimque pugnam ciebant L., pauci... penetravere ad Porum acerrime pugnam cientem Cu., Sacrovir... pugnam pro Romanis ciens T., hi sude pugnas... cient Sil., bellum (= pugnam) inter primores duces acerrime c. Iust.
č) stres(a)ti, pretres(a)ti, vzburkati: absurdoque sono fontīs et stagna cietis Poeta ap. Ci., loca vocibus... sonituque cientur Lucr., tonitru caelum omne ciebo V., c. imo aequora fundo V., (mare) venti et aurae cient L.

2. osebe poz(i)vati, (po)klicati: aere (s trobljo) c. vivos V., Narcissum T., singulos nomine ciens T., lugubri voce Acerbam ciet Iust.; poseb. duhove rotiti: certis carminibus cieri ab inferis animas Lact.; occ.
a) na pomoč (po)klicati: nocturnosque ciet manes carminibus V., luctificam Alecto dirarum ab sede dearum infernisque tenebris ciet V., vipereasque ciet Stygia de valle sorores (= Furias) O., non homines tantum, sed foedera c. L. za pričo poklicati.
b) klicati, poz(i)vati na vojsko ali na boj, na vojsko (s)klicati ali zb(i)rati: Vell., Sil., Amm., ab ultimis subsidiis cietur miles L., ad arma ciere L., primores Argivorum coeperat ad sese Troia ciere viros Cat., ad belli munia militem c. T., quos (Germanos) cum maxime Vitellius in nos ciet T.

3. pren.
a) po imenu klicati, imenovati: Lucr. idr., animam... magna supremum voce ciemus V., triumphum (= „io triumphe“) nomine c. L., „triumf“ vpiti, modo nomina singulorum, modo centuriam T.; drž.pr.: patrem ciere L. očeta imenovati, consulem patrem, avum L. konzula za očeta, deda imenovati.
b) vzbuditi (vzbujati), dvigniti (dvigovati), povzročiti (povzročati), povod dajati čemu, delati kaj: ex corporis totius natura... varios motus cieri Ci., qui tantas iam nunc procellas, proelia atque acies iactando inter togatos ciet L., c. seditiones, vanos tumultus L., bellum L., Iust. začenjati, belli simulacra V. navidezni boj, stragem V. poboj izvršiti, Martem V., terrores Sen. tr., mare acriore vento concitatum fluctus ciere Cu., lacrimas c. V. solze točiti; poseb. kak glas zagnati: Ph., Vell., voces varias Lucr., voces truces Ap., tinnitūs V., tenues tinnitūs aere Cat. žvenkljati, gemitūs V. vzdihovati, singultus ore Cat. ihteti, longos fletus V. dolgo jokati, mugitūs V. (za)rjuti, raucum murmur V. votlo žuboreti; occ. medic. vzdražiti, omečiti, pospešiti (pospeševati), (po)gnati na kaj (npr. na vodo): alvum Col., Plin., cita alvus Cels. driska, ciere menses (menstrua) Plin., menses et sudores Plin., urinas Plin.

Opomba: V zloženkah prestopi ta glagol pogosto v 4. spregatev, npr. acciō (conciō) -īre -īvī -ītum; pesniki in poznejši pisci so od tod tvorili oblike nezloženega glag.: cio Mart., cit Col., cimus Lucr., ciant, ciuntur Ap.

Cimbrī -ōrum, m (Κίμβροι) Kimbri (Cimbri), germ. ljudstvo, ki je po mitu v 2. st. zaradi dviga Severnega morja odrinilo iz svojih bivališč proti jugu; l. 113 so premagali konz. Gneja Papirija Karbona pri Noreji, l. 103 pa jih je Marij porazil pri Vercelah: Ci., C., T. idr.Redek sg. Cimber -brī, m Kimber Cimber): Val. Max., Q., kolekt.: Cl. Kot adj.= kimbrski (cimbrski): Cimbro triumpho O. nad Kimbri. Kot priimek: L. Tillius Cimber Lucij Tilij Kimber (Cimber), eden izmed Cezarjevih morilcev: Ci. — Od tod adj. Cimbricus 3, adv. -ē kimbrski (cimbrski): Vell., Fl., scutum Ci. (kot izvesek neke prodajalnice na forumu), bellum Plin., Front., Cimbrice loqui Ps.-Q.

Cimmeriī -ōrum, m (Κιμμέριοι) Kimerijci, pri Hom. mitično ljudstvo na skrajnem zahodu, živeče v neprestani temi. V klas. dobi so si predstavljali njihovo bivališče

1. na današnjem Krimu: Mel., Plin. Od tod adj. Cimmerius 3 kimerijski: litus O., Bosporus Plin.

2. v okolici Mizenskega rta: Ci., O., Tib. Od tod adj. Cimmerius 3 kimerijski = temen: luci V. ali lacūs Tib. ali domus Sil. ali tenebrae Lact., Amm. = podzemlje.

cīnctus -ūs, m(cingere)

1. prepasovanje, opasovanje: cotidiani cinctus Plin., Gabīnus cinctus ali c. Gabīnus V., L. idr. gabijsko opasovanje, poseben način nošenja toge, baje vpeljano iz Gabijev, običajno posebno pri nabožnih svečanostih: čez levo ramo viseči rogelj podpasane toge so potegnili pod desno pazduho na prsi.

2. met. pas, predpasnik, kakršne so nosili Rimljani pod togo preden je prišla v splošno rabo (semitska) tunika: Varr., Plin., Suet., Stat., Ap.