Franja

Iopē (Ioppē) -ēs, f (Ἰόπη) Jópa, mesto v Palestini, edino judovsko pristanišče (v stari zavezi Iapho), zdaj Jaffa: Plin., Mel., Prisc., Vulg. — Od tod adj. Iopicus 3 jopski, iz Jope: Plin.; subst. Ioppītae -ārum, m Jopiti, prebivalci mesta Jope: Vulg.

Iresiae -ārum, f Irezije, tesal(ij)sko mesto: L.

Iria -ae, f Írija, ligursko mesto, zdaj Voghierro: Plin.; od tod Iriātēs -ium, m Irijci, prebivalci mesta Irije: L.

Isaura -ōrum, n Izávre, mesto v Mali Aziji: Plin., Amm., Fl.

Isaurī -ōrum, m (Ἴσαυροι) Izávri, pleme v Mali Aziji okoli mesta Izaver na severnem pobočju zahodnega Tavrosa, južno od Ikonija: L., Mel., Eutr., iter facere per Isauros Ci.; meton. = Izávre, glavno izavrsko mesto. — Od tod adj. Isaurus 3 izavrski: opes O.; pogosteje Isauricus 3 (Ἰσαυρικός): forum Ci. gens Plin.; kot vzdevek P. Servilija Vacije, ki je l. 75 podjarmil Izavre: L. epit., Fl.; subst. Isauria -ae, f (Ἰσαυρία) Izávrija, malo znana, v gorovju skrita pokrajina Male Azije, ki je mejila na severu s Frigijo, na jugu s Kilikijo, na vzhodu z Likonijo in na zahodu s Piridijo: Amm.

īselasticus 3 (gr. εἰσελαστικός) vhoden: certamen Plin. tekmovalni boj, ki proslavlja zmagovalni vhod, tako tudi ludi Suet., Vitr.; subst. īselasticum -ī, n (sc. praemium) vhodno (vstopno) darilo, ki ga je cesar odmeril zmagovalcu ob vstopu v mesto: Traianus in Plin. iun. ep.

Ismarus -ī, m: V. (Ἴσμαρος) in Ismara -ōrum, n: V., Lucr.: Ísmar ali Ísmare (gen. Ismar, f) mesto in pogorje zahodno od ustja reke Marice. — Od tod adj. Ismarius 3 (Ἰσμάριος) ismarski: tyrannus (= Tereus) O.; pesn. = trakijski, traški, tračanski: amnes equi, Bacchae, rex (= Polymestor), gentes O., merum, vallis Pr.

Ismus, Ísmus, numidijsko mesto: Vitr.

Issus (Issos) -ī, m (Ἰσσός) Ísos, mesto ob kilikijsko-sir(ij)ski obali, kjer je Aleksander l. 333 premagal Dareja: Ci., Cu., Plin., Mel., Amm. — Od tod adj. Issicus 3 (Ἰσσικός) iški, pri Isu: sinus Mel., Plin. (zdaj Golfo di Ayas).

Isthmus (-os) -ī, m (gr. ἰσϑμός ozek dohod ali vhod, zemeljska ožina), occ.

1. zemeljska ožina, ki je vezala celino s polotokom Propontida, kjer je bilo mizijsko mesto Kizik: Pr.

2. korintska zemeljska ožina, Ístmos, kjer so potekale istmijske igre: L., Pr., Rupilius Isthmum praemunire instituit, ut Achaiā (od Peloponeza) Fufium prohiberet C., Theseus bimarem pacaverat Isthmon O.; kot fem.: Isth. Ephyraea Ap. — Od tod adj.

1. Isthmius 3 (Ἴσϑμιος) istmijski, na Istmu: labor H. na istmijskih bojnih igrah, Dione Stat. (ker je imela v Korintu svetišče), ludi L.; subst. Isthmia -ōrum, n (τὰ Ἴσϑμια) istmijske (bojne) igre: L., Cu., Aus.

2. Isthmiacus 3 (Ἰσϑμιακός) istmijski: arena spectaculum Stat., Isthmiaci coloni Sil. (o Sirakužanih, potomcih Korintčanov), litus Cl., tecta Sil.

3. Isthmicus 3 (Ἰσϑμικός) istmijski: spectaculum Val. Max.

Italus 3 italski: gens V., gentes Aug., caelum H., regna O., tellus O., H., mare Plin.; subst. Italus -ī, m Italec, italski prebivalec: C., V.; gen. pl.: gentes Italûm V. K temu gr. f Italis -idis italska: ora O., matres Mart., nymphae Sil.; kot subst. Italka, italska žena: Italides sibi Camilla delegit V. Iz Italus adj.:

1. Italius 3 italski: terra Varr., L.; nav. samo Italia -ae, f (sc. terra) Italija, v klas. dobi dežela od Mesinske morske ožine do Rubikona: Ci., V., Varr. (osk. Víteliú = Italia, menda sor. z vitulus, Italia torej = „s teleti bogata dežela“; Gell. izpeljuje to besedo iz gr. besede ἰταλός bik, Italia torej = „z biki bogata dežela“); meton.: totam Italiam esse effusam Ci. vsa Italija = vsi italski prebivalci.

2. Italicus 3 italski: res N. zgodovina, gens, socii S., mensae Ci., Labyrinthus Plin. (pri Kluriju), orae O., ius Plin., stirps Aur.; occ. = italskih zaveznikov: tumultus Ci., bellum Ci., Iust.; subst. Italicus -ī, m Italec (naspr. provincialis): Plin. iun.; Italicī -ōrum, m Italiki, italski zavezniki: L., Vell.; od tod subst. Italica -ae, f (sc. urbs) Italika,
a) = samnijsko mesto Korfinij (Corfinium) v vojni zoper zaveznike: L., Vell.
b) = mesto v Betijski Hispaniji severozahodno od Hispalija (blizu današnje Sevilje): C., Aur.; od tod adj. Italicēnsis -e itališki, italičanski: Auct. b. Hisp.; subst. Italicēnsēs -ium, m Italičani, prebivalci mesta Italike: Auct. b. Alx. Iz Italicus tudi Italiciānus 3 ital(ij)ski = ki zadeva Italijo kot pretorsko prefekturo: largitiones Aug., comites Italicianorum (sc. titulorum) Cod. Th.

Opomba: I je kratek: sáxa vocánt Italí V.; po potrebi (Italia ima 4 kračine!) uporabljajo pesniki prvi zlog kot dvig (arzo): arma Italiám fatia ima 4 kračine! V.

Itōnē -es, f (Ἰτώνη) in Itōnus -ī, m (Ἴτωνος) Itóna ali Itón, mesto v Beotiji z Minervinim svetiščem: sancti incola Itoni Cat., sive Aoniā divertis Itone Stat. — Od tod adj. Itōnius 3 (Ἰτώνιος) itonski: templum Minervae Itōniae L.; subst.

1. Itōnaeī -ōrum, m (οἱ Ἰτωνεῖς) Itonci: Stat.

2. Itōnida -ae, f Itonka, Minervin vzdevek: P. F.

Iūliacum -ī, n Julíjak, mesto v Belgijski Galiji, zdaj Juliers: Amm.

Iūlis, acc. -lidem in -lida, f (gr. Ἰουλίς) Júlida, mesto na otoku Keosu, rojstni kraj Simonida in Bakhilida, zdaj Zea: Plin., Val. Max.

iūridicus 3 (iūs, dīcere)

1. pravico izvršujoč: gladius Aug. sodni meč, meč pravice; subst. iūridicus -ī, m sodnik: Sen. tr.; zlasti sodni oblastnik v italskih pokrajinah: Icti.; kot prokurator v Aleksandriji: Ulp. (Dig.), Cod. I. kot legat v kaki cesarski provinci: iuridicus provincialis Ap.

2. pravosoden, soden, sodni: conventus Plin. sodno mesto, okrožno mesto.

labeō -ōnis, m (labea) človek z veliki ustnicami, šobast človek, šob(av)ec: Arn. — Soobl. labiō -ōnis, m (iz labia): Verr. ap. Char. — Kot nom. propr. Labeō -ōnis, m Lábeon (Šobec (Šoba), Štular (Štula)), priimek rodu Antistijev, Atinijev, Fabijev in Segulov: Plin. Poseb. znani so:

1. Q. Fabius Labeo Kvint Fabij Labeon, ki je kot pretor l. 189 osvobodil 4000 rim. ujetnikov na Kreti in osvojil likijsko mesto Telmés (Telmessos), konz. l. 183: L.

2. Q. Antistius Labeo Kvint Antistij Labeon, sloveč pravnik, prostodušen človek, Avgustov politični nasprotnik; Avgust ga je kljub temu zelo čislal: T., Suet.

3. Pomponius Labeo Pomponij Labeon, poveljnik v Meziji, sodobnik cesarja Tiberija: T.

4. Attius (Accius) Labeo Atij (Akcij) Labeon, ki je precej ozkosrčno polatinil Homerjeve pesnitve: Pers.

5. Cornelius Labeo Kornelij Labeon, lat. slovničar in starinoslovec, menda iz Avgustovega obdobja: Macr., Serv. Nekega sicer neznanega Labeona omenja: H. (Sat. 1, 3, 82).

Lābrō -ōnis, m Lábron, mesto s pristaniščem v Etruriji (zdaj Livorno): Ci. ep.

Lacedaemōn (Lacedaemo) -onis, acc. -onem (pesn. -ona), abl. -one, loc. -onī, f (Λακεδαίμων) Lakedájmon ali Špárta (Spárta) (z ozemljem), glavno mesto Lakonije: L. idr., dura Ci. ali patiens H. strpni (zaradi strogega načina življenja). Od tod adj. Lacedaemonius 3 (Λακεδαιμόνιος) lakedajmónski, lakónski, spart(an)ski: Lacedaemonia mulier Poeta ap. Ci., hymen (zaradi Hermione) V., Tarentum (ker so ga ustanovili Špartanci) H., O.; subst. Lacedaemonius -iī, m Lakedajmón(ij)ec, Spartánec, prebivalec ali državljan Šparte (Sparte) tj. pripadnik špartanske (spartanske) države ali naroda (Spartanus ali Spartiātēs pomeni le dorsko deželno plemstvo): Ci. idr.; pogosto v pl. Lacedaemoniī -ōrum, m Lakedajmón(ij)ci, Spartánci: Ci. idr., Athenienses auxilium a Lacedaemoniis petiverunt N., toda: Lacedaemonius autem Agesilaus nomine, non potestate fuit rex, sicut ceteri Spartani N.

Lacīnium -iī, n (τὸ Λακίνιον ἄκρον) Lakínij, rt s predgorjem in mesto jugozahodno od Krotona s slovečim Junoninim svetiščem; ker so med razvalinami tega svetišča ohranjeni številni stebri, se rt še danes imenuje Capo delle Colonne: L., Plin. Od tod adj. Lacīnius 3 lakínijski: litora O., promunturium Mel., Plin.; v Junoninem bogočastju: Iuno Lacinia ali Lacinia Iuno Ci., L., Val. Max., Plin., Lact.; diva Lacinia (= Iuno), meton. svetišče lakínijske Junone: attollit se diva Lacinia contra V.

Lacippō -ōnis, m Lakípon (gen. Lakipóna), mesto v Betski Hispaniji: Mel., Plin.