Franja

bīmus 3 (iz *bihimus: bis in hiems) „dvozimen“ = dveleten, dve leti star: taurus, vacca Varr., bos, capra, equus Plin., sus Petr., minus bimus hic Tiberius Caesar Vell., vix annui et bimi (principes) Lamp. ki vladajo eno ali dve leti, legio Plancus in Ci. ep. komaj dve leti stara = šele pred dvema letoma ustanovljena; nix O., merum H., semen, lateres Plin.; honor O. dvojno konzulstvo, sententia Plancus in Ci. ep. nasvet, naj se podaljša namestništvo na dve leti, pensio Mart. dve leti zastala najemnina, dies Icti. dveletni rok.

bīnī -ae -a, gen. pl. bīnûm, num. distributivum, delilni števnik (prim. bis)

1. po dva, po dvoje: describebat censores binos in singulas civitates Ci., Carthagine quotannis annui bini reges creabantur N., singulas binae ac ternae naves circumsteterant C., illos binas aut amplius domos continuare S., nec, quae sint singula, bina vide O. ne vidi vsega dvojno, bina die siccant ovis ubera V., pocula bina et duo crateras V. dva para čaš; pri števnikih: bini ducenti Philippi Pl. dvakrat 200 = 400, bina milia Ci., L. idr. dvakrat po 1000 = 2000; subst. neutr. pl.: fieri bina Lucr., findi in bina secando Lucr. na dvoje; poseb. pri množenju: si, bis bina quot essent, didicisset Ci. 2 krat 2.

2. (pri subst., ki so pl. tantum ali imajo v pl. drugačen pomen kakor v sg.) dva: bina castra Ci., binae copiae Ci. dve četi, binae litterae Ci. dve pismi, bini ludi Ci., bina spolia L.

3. (pri osebah in stvareh, ki spadajo skupaj) dvoje, dvojica, par: bini boves Pl., omnes bini consules Varr. obadva konzula, binos (scyphos) habebam Ci., bini tabelarii Ci. ep. dvojica pismonoš z isto vestjo, aures binae, fetus bini, bina frena, bina manu crispans hastilia V., binas amicas habere O. dve ljubici hkrati. — Sg. bīnus 3 podvojen, le dvakrat pri Lucr.: bina supellex, binum corpus.

Biōn -ōnis, m (Βίων) Bion, gr. moško ime; poseb.

1. Bion Borysthenīta (ὁ Βορυσϑενίτης) = rojen ob Boristenu, Teofrastov učenec, najprej kirenski, nato kiniški (ciniški) filozof in zelo zbadljiv satirik (okoli l. 280): Ci., Acr. Od tod adj. Biōnēus 3 bionski = zbadljiv: sermones H.

2. Bion Soleus ali Solēnsis Bion iz kiliškega mesta Solov (Solī), gr. pisec del o poljedelstvu: Varr., Plin.

bipalmis -e (bi in palma) dve pedi dolg ali širok: tabulae Varr., spiculum L. — Soobl. bipalmus 3: Ap. h.

bipennis -e (bi in penna)

1. dvokrilen: passerculus Varr. ap. Non., insectum Plin.

2. pren. dvorezen: securis Varr. ap. Non., ferrum V.; nav. subst. bipennis -is, acc. -em, abl. -ī in pesn. -e, f (sc. securis) dvorezna sekira, dvoreznica: formam totius Britanniae... bipenni assimulavere T., victimaque admotae stabat subiecta bipenni Sil.; bojna dvorezna sekira: valida, caelata argento V., lata O., Thermodontiaca malles cecidisse bipenni O., armati bipennibus Cu.; tesla ali drevnica v dva seka: Luc., Varr. ap. Non., Ph., ilex tonsa bipennibus H.; met. v pl. seki (zamahi) z dvorezno sekiro ali drevnico: ornus ferro accisa crebrisque bipennibus V. — Soobl. bipinnis (bi in pinna = penna).

birrus (byrrus, byrrhus), -ī, m (tuj.) kratek plašč (barvast, svilen ali volnen) z oglavnico (kapuco), dežni plašč: Vop., Cassian., Cod. Th. — Soobl. birrum -ī, n: Aug.

bis, num. adv., prislovni števnik (iz st.lat. duis; prim. gr. δίς, lat. bīnī, bi-, bēs) dvakrat, dvojno, dvakratno: non semel, sed bis Ci., bis in potestatem Caesaris pervenit, semel ad Cornifium, iterum in Hispania C., hanc (Munychiam) bis tyranni oppugnare sunt adorti N., bis consulem esse (fuisse, factum esse) Ci., L., Suet. dvakrat konzul biti (iterum consulem esse v drugo konzul biti = kadar kdo še za eno leto dobi konzulsko čast, ne da bi jo vmes prekinil; v pozni lat. in pesn. je bis consul = iterum consul), lagona, quae bis Frontino consule trima fuit Mart., bis improbus fuisti Ci. dvakratno; bis die V., H., Tib. idr. = cotidie bis L. vsak dan dvakrat, bis anno Plin. vsako leto dvakrat, semel aut bis anno Varr. fr. vsako leto enkrat ali dvakrat, toda: bis in die Ca., Ci., L., Cels. ali bis in mense Plin., Suet. ali in anno bis Varr. ali bis in hora V. dvakrat na dan, na mesec, na leto, na uro; bis tanto ali bis tantum Pl., Varr. dvakrat toliko, bis tantum V. dvakrat tako daleč, bis minus Auctor incertus ap. Gell. dvakrat manj. Pri množenju v dvezi z delilnimi števniki: bis bina Ci. dvakrat dva, bis bini Lucr., bis quini V., bis centena milia H. 200000 sestercijev, bis et tricies centena milia Suet.; s prislovnim števnikom: bis milie(n)s L., Auct. b. Afr., Val. Max. 2000, sestertiûm bis miliens Ci.; pesn. in v pozni lat. z glavnimi števniki: bis duo (quattuor, septem, novem, centum) O., bis tres H., bis quinque H., O., bis sex V., O., bis mille Lucr., H., bis quinque viri H. = decemviri; kot hiperbola: aptat bis sex thoraca petitum perfossumque locis V. = na mnogih mestih, bis trium ulnarum toga H. šest lakti široka; z vrstilnim števnikom: bis sextus honos Stat. konzulstvo (ker je pred konzulom hodilo dvakrat po šest liktorjev). — Pomni še zveze: bis terque Ci. ali bisque terque Mart. dvakrat do trikrat, t.j. večkrat kakor enkrat = pogosteje, toda: bis terve Varr. fr., Ci., H. le dvakrat ali trikrat = le redko(krat).

bisextus (bissextus) 3 dvakrat šesti = prestopen: dies bisextus (prior in posterior) Dig. ali kot subst. bisextus -ī, m (sc. dies) Isid. in bisextum -ī, m Amm., Dig., Ulp. (Dig.), Macr. prestopni dan, ker je bil dvojni dan 24. februarja = VI Cal. Mart.; od tod annus bisextus prestopno leto: Aug., Isid.

Bistonēs -um, (pesn.) acc. pl. -as, m (Βίστονες) Bistonci, traško ljudstvo v okolici Abdere in Diceje od Nesta do Bistonskega jezera: Plin.; pesn. = Tračani: Lucan., Val. Fl., Sil. Od tod adj.

1. Bistonis -idis, f (Βιστονίς) bistonska, pesn. = traška: ora, terra O., ales (= Procne Prokna, žena traškega kralja Tereja) Sen. tr.; subst. = Tračanka, zlasti traška bakhantka: H., Ps.-V. (Ciris).

2. Bistonius 3 (Βιστόνιος) bistonski: plagae Lucr.; pesn. = traški: aqua, Minerva (boginja zaščitnica bojevite Trakije) O., sarissae, viri O., tyrannus Lucan. ali rex Sid. = traški kralj Diomed (pri Ps.-V. [Culex] je rex Bistonius Terej), rupes Pr., aves Lucan. žerjavi, turbo Lucan. hud sever, chelys Cl. (o Orfejevi liri); subst. Bistonia -ae, f (sc. terra, Βιστονία) Bistonija = Trakija: Bistoniae magnus alumnus (= Orpheus) Val. Fl.

bitūmen -inis, n (izpos. iz katerega od osko-umbr. narečij) kamena ali zemeljska smola, kamena peklina, asfalt: Lucr., H., Cu., T. idr., nigrum V., tenax O., liquidum Vitr. kameno olje (nafta).

bivira -ae, f (bi in vir) drugič omožena ženska, ženska, ki ima ali je imela drugega moža (naspr. univira): Varr. ap. Non., Aug.

blanditia -ae, f (blandus)

1. v sg. prikupljivost, dobrikanje, prilizovanje, laskanje v dobrem ali slabem pomenu: sic habendum est nullam in amicitiis pestem esse maiorem quam adulationem, blanditiam, adsentationem Ci., blanditia popularis (ljudstvu) Ci., argutā referens carmina blanditiā Pr.

2. v pl. dobrikave (laskave, sladke, vljudne, dvorljive) besede, laskavice, ljubkovanje: quam (benivolentiam civium) blanditiis et adsentando colligere turpe est Ci., accedebant blanditiae virorum factum purgantium L., blanditiae pueriles O., blanditias adhibere, admovere O., blanditias adhibere puellae L., illi blanditias dicimus O., dicere cano blanditias capiti Tib., odium velare vernilibus blanditiis T.

3. pren. dražest, mik, vabljivost, prijetno uživanje: blanditiis voluptatum delenitus Ci., rerum talium blanditiā Q. — Soobl. blanditiēs -ēī, f: Ap., Aug.

blandus 3, adv. -e (blanditer: Pl., Tit. ap. Non., Prisc. ) (najbrž sor. z blaterāre, balbus, babulus; prvotno blandus = prijazno bebljajoč komu)

1. v dobrem in slabem pomenu laskav, dobrikav, priliznjen, prikupljiv, prijazen, ljubkujoč: blandus amicus (naspr. verus) Ci., catulorum blanda propago Lucr., amator Pr., puella, puer, columba O., blandi doctores H., canibus blandis rabies venit V., blande rogare Ci., blandius petere Ci., blandissime appellare aliquem Ci., blande colendo (fructūs) Lucr. s skrbno nego, excipere aliquem hospitio blande ac benigne L., blandius moderari fidem H., blande flectere cardinem Ps.-Q. rahlo; s praep.: unum te puto minus blandum esse quam me, et, si uterque nostrum est aliquando adversus aliquem, inter nos certe numquam sumus Ci. ep.; z dat.: an blandiores in publico quam in privato, et alienis quam vestris estis? L.; z abl. instrumenti: doctā prece blandus H., non sumptuosā blandior hostiā H. manj ugajajoč, blanda precatu Stat.; z abl. limitationis: blandissimus ingenio Aur. = preveč prijaznega značaja; pesn. z gen. ali grškim acc. (glede na): blandus precum, blanda genas vocemque Stat.; pesn. z inf.: Stat., (Orphea) blandum et auritas fidibus canoris ducere quercus H. ki je z blagozvočnimi strunami prikupljivo privabljal hraste.

2. pren. (o stvareh)
a) laskav, prijazen, ljubkujoč, vljuden, dvorljiv: vox Enn. ap. Ci., Lucr., voces V., Plin. iun., soni, dicta, verba O., oratio, litterae Ci., laudes V., affabilis, blandus (erat Alcibiades) N. vljuden, blandis lacertis colla tenere O., blandi oculi Plin.
b) vabljiv, dražesten, mičen, prikupen, prijeten: alea, ars, aquae, quies, soles O., gaudia, labor V., otium consuetudine in dies blandius L., voluptates blandissimae dominae Ci.; z dat.: res blanda legentibus Plin., blandae superûm mortalibus irae Stat.; subst. neutr. pl.: animus asperis blandisque pariter invictus Sen. ph.

blatta¹ -ae, f (vulg. iz *blacta) neka smrdljiva žuželka, ki je škodljiva čebelam in se izogiba svetlobi, neke vrste ščurek ali žohar, molj, stenica: Col., Plin., Mart., lucigugis congesta cubilia blattis V., stragula vestis, blattarum... epulae H.

boārius (bovārius) 3 (bōs) goveden, goveji, volovji, volovski: forum boarium Varr., L., Val. Max., Plin., T. ali forum bovarium Varr., Ci., L. Volovski trg v Rimu med Velabrom, velikim cirkusom in Tibero: boarium forum Romae dicebatur, quod ibi venderentur boves P. F., prim.: pontibus et magno iuncta est celeberrimo Circo area, quae posito de bove nomen habet O.; arva boaria Pr. (nekateri bovaria) kraj, kjer je bil pozneje veliki cirkus, lappa boaria Plin. neke vrste repinec, volovski repinec.

Boeōtī -ōrum (pri H. -ûm), m (Βοιωτοί) Beotci, Beotčani, preb. nižin ob Kopaidskem jezeru, ki so bili znani kot topoglavi ljudje: Boeotorum gentem... dicionis suae facere cupiens L., Boeotûm in crasso iurares aëre natum H. Od tod

I. adj.

1. Boeōtius 3 (Βοιώτιος) beotski, iz Beotije: Pr., Col., Val. Fl., Ap., Bacis, vates Ci., Neo L., moenia (= Thebae) O.; subst.
a) Boeōtiī -ōrum, m = Boeotī: Ci., Plin., omnes... Boeotii magis firmitati corporis quam ingenii acumini inserviunt N.
b) Boeōtia -ae, f α) Beotčanka, Plavtova ali Akvilijeva komedija: Gell. β) (sc. terra, Βοιωτία) Beotija, gr. pokrajina z glavnim mestom Tebami (Thebae): Ci., L., O. idr. γ) Beotija, Hiantova žena: Hyg.

2. (redkeje in pesn.) Boeōtus 3 (Βοιωτός) = Boeōtius: Orion, tellus O., duces Lucan., flumina, urbes Stat.

3. Boeōticus 3 (Βοιωτικός) beotski: cucumis, frumentum Plin.

— II. subst. Boeōtis -idis, f (Βοιωτίς) Beotija, dežela Beotčanov: Mel.

Boēthus -ī, m (Βοηϑός) Boet,

1. neki stoik: Ci.

2. sloviti umetnik v izdelovanju bronastih posod okoli l. 370, najbrž iz Halkedona (ali iz Kartagine): Ci., Plin.

bōia -ae, f (najbrž = Bōia, fem. adj. Bōius = „boja“, torej način vklepanja, ki so se ga Rimljani naučili od Bojcev; gl. Bōiī¹) jarmasta lesena ali železna ogrlica, ovratna vklepnica, ovratna spona, ovratni okovi za vklepanje sužnjev in zločincev; v sg. le pri Pl. (Capt. 888) v besedni igri: Boius est, boiam (Boiam) terit (v sramotilnem pomenu = quasi subiungit); sicer v pl. bōiae -ārum, f: Hier., Prud., Isid.

Bōiī¹ (C., L., T.) ali Bōī (Mel., Plin., T.) -ōrum, m (Βοῖοι inΒοιοί) Bojci, kelt. ljudstvo, ki se je iz svojih prvotnih bivališč v južni Galiji izselilo deloma v severno Italijo (v Padovo nižino), deloma pa v nemško sredogorje, kjer se je nastanilo v današnji Češki in ob Donavi. Bojci so bili večni nasprotniki Rimljanov; del njih je Cezar premagal in naselil pri Eduvcih. Sg. Bōius -ī, m Bojec: nobilis Boius L., Bōia -ae, f Bojka, le v besedni igri z bōia pri Pl. Od tod subst. Bōia -ae, f (sc. terra) Boja, Bojska dežela: C., Bōi(o)haemum (v rokopisu Bōihēmum) -ī, n Bojska dežela (Češka): T., Vell.; adj. Bōicus 3 bojski: ager (pri Milanu) P. F.

Bolbitīnē -ēs, f (Βολβιτίνη) Bolbitina, mesto v spodnjem Egiptu (zdaj Rosette ali Rashid). Od tod adj. Bolbitīnus 3 bolbitinski: ostium Plin. (ustje Nila), Bolbiticus 3 bolbitinski: ostium Mel. (tudi Volbiticum) = ostium Bolbitinum.