Franja

senātus -ūs, m (senex)

1. rimsko starešinstvo, rimski državni svet, rimski senat. V času kraljev je imel senat le posvetovalno oblast, v času republike pa je bil najvišja veja oblasti, duša in središče celotne države, čeprav je bila maiestas v rokah ljudstva. V času cesarjev, ki so vso državno oblast združili v svojih rokah, je senat izgubil samostojnost in pomen. Senatu, ki se je shajal v kuriji (curia) ali kakem svetišču, so predsedovali sprva kralji, pozneje konzuli, pretorji, včasih tudi ljudski tribuni: senatum rei publicae custodem, praesidem, propugnatorem collocaverunt CI., cum potestas in populo, auctoritas in senatu sit CI., nisi essent in senibus (sc. consilium, ratio), non summum consilium maiores nostri appellassent senatum CI., nec nisi post annos patuit tunc curia seros: nomen et a senibus mite senatus erat O. Posebne zveze: senatus populusque Romanus (okrajšano SPQR) CI. idr. ali samo senatus populusque L. (redko obratno, gl. populus) (rimski) senat in (rimsko) ljudstvo = posvetovalna in zakonodajna oblast, posvetovalna in zakonodajna veja rimske oblasti; senātūscōnsultum -ī, n (ixpt.), tudi senātūs cōnsultum in okrajšano SC, senatski sklep, sklep senata, z vsemi pravicami, ki jih ima senat (torej z zakonito močjo in zakonskimi pooblastili): CI. idr.; toda senātūs auctoritas CI. idr. senatsko (senatovo) mnenje, mnenje senata (brez zakonite moči in zakonskih pooblastil), prīnceps senātūs L. prvak senata (prvi senator iz senatorskega imenika, ki ga je prebral cenzor; gl. pod prīn-ceps), senatum vocare, convocare CI. senat sklicati (sklicevati), senatum legere L. ali recitare CI., L. (o cenzorju) brati, prebrati (prebirati) senatorski imenik, in senatum legere aliquem CI., L. (iz)voliti, spreje(ma)ti koga v senat, narediti koga za senatorja, in senatum venire CI. priti v senat, biti sprejet v senat, postati senator (prim. spodaj 2. a)), aliquem senatu movere S. idr. ali de senatu movere CI. ali senatu removere L. ali ex senatu eicere CI. izključiti koga iz senata (če je cenzor pri branju seznama (imenika) senatorjev izpustil ime katerega med njimi, je bil ta izključen iz senata).

2. meton.
a) senatska skupščina, senatsko zborovanje, zasedanje senata, senatno zasedanje, senatska seja: senatus est ali senatur habetur CI. senat zboruje, senat je zbran, senat zaseda, senat ima sejo, in senatum venire CI. priti (iti, prihajati) k senatni seji, senatum alicui dare CI. EP., L., S. dovoliti komu dostop k senatni seji, dovoliti komu zaslišanje na senatni seji, pustiti (puščati) koga pred senat, senatum mittere, dimittere CI., senatus frequens CI. zelo (številno) obiskana senatna seja (tako da je bil zbor sklepčen).
b) senatorski (častni) sedeži v gledališču: in senatu sedere SUET.

3. metaf.
a) starešinstvo, svet, senat nerimskih narodov: senatus ac populus Carthaginiensis L., senatus Remorum C., Aeduos omnem senatum amisisse C., senatus Lacedaemoniorum (= gr. γερουσία) N.
b) sploh skupščina, svèt: cum tamquam senatum philosophorum recitares CI., de senatu doctorum excludere HIER., senatus deûm M.
c) šalj. = visoki svet: senatum congerronum convocare PL., de re argentaria senatum convocare in corde consiliarium PL., sibi senatum consili in cor convocare PL., redeo in senatum rusum PL., frequens senatus poterit nunc haberier PL.

Opomba: Star. gen. sg. senātuis: FANNIUS AP. CHAR., SIS. AP. NON., VARR. AP. GELL., NIGIDIUS AP. GELL. ali senātī: PL., SIS. AP. NON., CI., CI. EP., CAELIUS AP. CI. EP., S., Q., AUS.; dat. sg. nav. senātuī, tudi senātū: T.

sententia -ae, f (sentīre)

1. mnenje, misel, zamisel, mišljenje, miselnost, predstava, ideja, nazor, pogled na kaj, namen, volja, sklep, sodba: haec sententia vicit L., non prima, sed melior sententia vicit PLIN. IUN., ea sententia valuit T., quae te sententia vertit? V. kaj te je nagnilo (prepričalo)?, hanc sententiam plurimi secuti sunt N., quoniam sententiae atque opinionis meae voluistis esse participes CI. mojega nazora in mnenja (mišljenja), de dis immortalibus habere stabilem certamque sententiam CI., sententiam fronte tegere CI., sententiam aperire CI., sententiam mutare CI., de sententia decedere CI., in sententia manere, permanere, perseverare, perstare CI., sententiam exquirere S., sententiam cognoscere, probare C., deorum sententia N. volja, si honestatem tueri sententia est CI. volja, sklep, sicinest sententia? TER. ali je to tvoj sklep?, stat sententia TER. sklenjeno je, moja volja je, moj sklep je, sic stat sententia (kot vrinjeni stavek) O. tako je sklenjeno, taka je volja, tak je sklep, stat sententia (z inf.) L., O., sententia stat Hannibali L., sententiis abundans CI. poln (dobrih) misli, poln idej, praeter sententiam PL. proti dobrohotnosti (naklonjenosti), meā sententiā PL., TER., CI. po moji(h) misli(h), po mojem mnenju, de (ex) sententia alicuius CI. po misli(h) (mnenju) koga, meā (nostrā) ex sententiā PL., CI. EP., še pogosteje samo ex sententiā PL., TER., CI. po misli(h) = po (moji, naši) volji (srčni želji), v skladu z mojimi (našimi) mislimi (z mojo (našo) srčno željo), vir ex sententia ambobus S. obema po volji; v enakem pomenu tudi ex animi sententia CI.; kot besedilo prisege ex animi mei (tui, sui) sententia po mojem (tvojem, svojem) trdnem prepričanju, po moji (tvoji, svoji) najboljši vednosti in vesti, na mojo (tvojo, svojo) vest, pri moji (tvoji, svoji) vesti ipd., npr. iurare CI. idr.; od tod dvoumje v odgovoru Lucija Porcija Nazike na vprašanje cenzorja Katona: ex tui animi sententia (pri tvoji vesti), tu uxorem habes? Non hercule, inquit, ex animi mei sententia CI. = pri moji vesti ne, pa tudi = ne po svoji volji; potem ex animi mei sententia kot rotitev nasploh = pri moji vesti, pri moji veri: me quidem ex animi mei sententia nulla oratio laedere potest S.; pl. sententiae mnenja, misli, glasovi: variis dictis sententiis, quarum pars ... censebant C., sententiae numerantur, non ponderantur PLIN. IUN.; preg.: quot homines, tot sententiae TER., CI. kolikor glav, toliko misli, kolikor ljudi, toliko čudi; včasih = splošne ali poglavitne misli: alicui tantummodo locos ac sententias disputationis tradere CI., eius disputationis sententias memoriae mandavi CI.; occ. sententia = mišljenje, miselnost, načelo, vodilo: Aristippi H., voluntatum, studiorum CI.

2. uradno, javno v kakem zboru oz. na zborovanju izjavljeno mnenje
a) (v senatu) mnenje, glas, glasovanje, odločitev, odločba, sklep, včasih = nasvet, predlog: liberis sententiis C. ob svobodnem glasovanju, victi paucis sententiis L., ex senatus sententia interfectus est CI., factum est senatus consultum in meam sententiam CI. EP. predlog, sententiam dicere, ferre CI. ali dare L. izreči svoje mnenje, glasovati, exquirendae magis sententiae quam dandae L., sententiam referre CI. poda(ja)ti, in sententiam alicuius discedere L. ali in sententiam alicuius pedibus ire CI., S., L. ali samo in sententiam alicuius ire L. pristopiti k mnenju koga, prista(ja)ti na mnenje koga, pritegniti (pritegovati) komu, pridružiti (pridruževati) se mnenju koga, pritrditi (pritrjevati) komu, strinjati se s kom, in eandem sententiam ire L. prav tako (enako) glasovati, sententiam rogare (v pass. sententiam rogari) CI., L. vprašati za mnenje, dati na glasovanje, pozvati h glasovanju, sententiam dividere SEN. PH., sententiae loco dicere SEN. PH., PLIN. IUN., T. glasovati, ko pride kdo na vrsto (za glasovanje), pro sententia dicere, ut ... T. glasovati za to, da ..., ego pro sententia mea hoc censeo SEN. PH. jaz glasujem za to.
b) (o sodniku in o ljudstvu na ljudskih skupščinah) glas, glasovanje, izrek, mnenje, sodba, razsodba, razsodilo: ex consilii sententia in custodiam coniectus N., condemnatur perpaucis sententiis CI., servus ille innocens omnibus sententiis absolvitur CI., sententiis paribus reus absolvitur SEN. PH. ali ubi paris numeri sententiae fuissent, praeponi absolutio damnationi solebat AUG. ob enakem številu glasov, kadar je (bilo) enako število glasov, sententiam pronuntiare C. oznaniti (naznaniti, razglasiti) sodbo, sententiam dicere CI. izreči ali oznaniti sodbo, sententiam ferre CI. glasovati, soditi, de quo vos, iudices, sententiam per tabellas feretis CI., mares pro Neptuno, feminae pro Minerva tulere sententias AUG., de eventu fortuna iudicat, cui de me sententiam non do SEN. PH. se ne pridružujem glasovanju, ne dajem svojega glasu; o ljudstvu na volitvah (komicijah): populus Romanus sententiam non tulit CI.

3.
a) abstr. „um“ kake besede, smisel, pomen, pojem, misel ali vsebina kakega govora, spisa: internoscere, verborum sententia quae sit LUCR., verbum potest in duas pluresve sententias accipi CORN., eum continenter verbum non in eadem sententia ponitur CI., quod Stoici dicunt, id habet hanc sententiam CI., dixit versum Graecum eadem sententia, quā etiam nos habemus Latinum CI., sub voce sententiam subicere CI. spajati pojem z besedo, multa a Caesare in hanc sententiam dicta sunt C. v tem smislu, in hanc sententiam loqui CI. ali respondere L. v tem smislu, takole, in quo (sc. epigrammate) haec erat sententia N., sententia contionis CI., litterarum CU.
b) konkr. z besedami izražena misel, stavek, poved, perioda, sestavje: de singulis sententiis breviter disputare CI., est brevitate opus, ut currat sententia H., initia et clausulae sententiarum Q.; occ. rek, (učni) izrek, (učno) pravilo, (poučni) nauk, geslo, parola poseb. moder izrek, tehten izrek, znamenita misel, rek, reklo, pregovor, poslóvica, prislóvica, senténca: concinnae acutaeque sententiae, acutae crebraeque sententiae CI., sapientibus sententiis gravibusque verbis ornata oratio CI., in illis selectis Epicuri brevibusque sententiis CI., subiti ictus sententiarum SEN. PH., sententiae rectae, falsae Q., (sc. Euripides) sententiis densus Q. bogat z (iz)reki (mislimi), sententia dia Catonis H. = z božansko modrostjo (božansko modro) govoreči Kato(n).

se-orsus 3 (iz *sē-u̯orsos iz sē (= sēd) in vortere (= vertere)) ločen od drugih, poseben, osamljen: vocabulum CA. AP. GELL., pretium CA. AP. FEST., studia AUS. Od tod adv. seorsum in seorsus (pri pesnikih tudi dvozložno, klas. redko uporabljena beseda) ločeno, posebej, posebno, vsaksebi, posamič, daleč (od)

1. obl. seorsum: omnibus gratiam habeo et seorsum tibi TER., traditique in custodiam omnes sunt seorsum cives sociique L., seorsum eunt (sc. cives) alii ad alios CI., seorsum a rege exercitum ductare S., seorsum tractandum hoc est ab illo CORN., seorsum corpore LUCR. brez telesa, abs te seorsum sentio PL. drugače mislim kot pa ti.

2. obl. seorsus: AFR. FR. idr., centum Philippeae minae in pasceolo seorsus PL., quod seorsus a collega puto omnia mihi paranda CAELIUS AP. CI. EP. brez pomoči svojega (stanovskega) kolega (sodruga, tovariša), seorsus a ceteris CU., seorsus item puri secretique aetheris ignes LUCR. – Soobl. sorsum: LUCR.

Serāpis (in Sarāpis) -pis in -pidis, m (Σεράπις, nav. Σαράπις) Serápis (Serápid), Sarápis (Sarápid), božanstvo duš, ki so ga od časa Ptolemajev častili v Egiptu, pozneje v Grčiji, pa tudi v Rimu, kjer so ga istovetili s Plutonom: CI., VARR., CAT., VITR., PLIN., SUET., T., MART., AP., AUG., LACT., TERT., VOP., MACR., AMM.; poznejši pesniki merijo tudi Sĕrăpĭs: M., PRUD., PAUL. NOL. Od tod

1. subst. Serapēum -ī, n (Σεραπεῖον) Serapêjon = Serápisovo (Serápidovo) svetišče v Aleksandriji: TERT., LAMP., AMM.

2. adj. Serāpicus 3 serápijski (serápidski) = sijajen, dragocen: cenae TERT.

serperastra (serpirastra) -ōrum, n (etim. nedognana beseda; morda iz kor. *serp- kriviti, upogniti, rezati ali pa iz scirpō (sirpō)) kolenske opornice za ravnanje ukrivljenih otroških kolen: non sequitur, ut stulte faciant qui pueris in geniculis alligent serperastra, ut eorum depravata corrigant crura? VARR.; šalj. metaf. „opornice“ = opomini, ukori, svarila (o častnikih Ciceronove kohorte, ki so brzdali vojake): de serpirastris cohortis meae, nihil [est] quod doleas; ipsi enim se collegerunt admiratione [in te] integritatis meae CI. EP.

Servīlius 3 Servílij(ev), ime rimskega rodu, ki je izviral iz Albe. Poseb. znani so:

1. P. Servilius Priscus Structus Publij Servilij Prisk Strukt, konzul l. 495, je rimsko ljudstvo sicer pripravil do vojaškega službovanja, s tem ko mu je izposloval odlog plačevanja dolgov, vendar si pri strankah ni mogel zagotoviti stalne veljave; ko je bil l. 476 drugič konzul, je utrpel znatne izgube med naskokom na Janikul, ki so ga bili zasedli Vejci: L.

2. Q. Servilius Priscus Structus Kvint Servilij Prisk Strukt, diktator l. 435, je premagal Etruščane in osvojil Fidene (od tod njegov častni priimek Fīdēnās Fidenski); ko je bil l. 418 drugič diktator, je povsem porazil Ekve: L.

3. C. Servilius Structus Axilla Gaj Servilij Strukt Aksila, vojaški tribun s konzulsko oblastjo v letih l. 419, 418 in 417: L.

4. C. Servilius (Structus) Ahāla Gaj Servilij (Strukt) Ahala je na vso moč branil pravice rimskega senata in plemstva proti ljudskim tribunom in kot magister equitum Kvinta Cincinata l. 439 usmrtil rovarja Spurija Melija: CI., L.

5. Q. Servilius Ahala Kvint Servilij Ahala je kot diktator l. 360 premagal Galce, ki so prodrli do Rima: L.

6. C. Servilius Gaj Servilij je bil l. 219 med ustanavljanjem rimske naselbine v severni Italiji zajet od galskih Bojcev, ki so ga 15 let držali v ujetništvu: L.

7. Cn. Servilius Geminus Gnej Servilij Gemin, konzul l. 217, je padel v bitki pri Kanah l. 216: L.

8. C. Servilius Geminus Gaj Servilij Gemin, tribunus plebis l. 209, je kot prokonzul l. 203 svojega očeta Gaja Servilija (gl. št. 6) rešil iz bojskega jetništva: L.

9. M. Servilius Pulex Geminus Mark Servilij Puleks (Pulik) Gemin je bil l. 202 rimski poveljnik v Etruriji, l. 181 pa se je uspešno vojskoval z Ligur(ij)ci: L.

10. C. Servilius Gaj Servilj je bil l. 195 član rimskega odposlanstva, ki naj bi v Kartagini izpodrinilo Hanibala: L.

11. Q. Servilius Caepio Kvint Servilij Cepio(n) (Kepio(n)), l. 140 konzul skupaj z Gajem Lelijem Modrim, je prelomil zavezo z Luzitan(ij)ci in dal zahrbtno umoriti pogumnega Viriata: VAL. MAX.

12. Cn. Servilius Caepio Gnej Servilij Cepio(n) (Kepio(n)), konzul l. 106, je bil pobudnik zakona (lex Servilia iudiciaria), po katerem naj bi se izmed senatorjev in vitezov volilo po enako število sodnikov; l. 105 so ga v Galiji ob Rodanu premagali Kimbri (Cimbri), bil je obtožen plenjenja in obsojen na izgubo svojega imetja; končno je šel kot pregnanec v Smirno: CI., S., VAL. MAX., VELL., GELL., IUST.

13. Q. Servilius Caepio, Kvint Servilij Cepio(n) (Kepio(n)), nasprotnik Saturnina, Glavkije in Livija Druza, je skrbno pazil na pravice viteštva; umrl je l. 96 v zavezniški vojni v zasedi, ki mu jo je nastavil marzovski vojskovodja Pompedij: CI.

14. P. Servilius Vatia Publij Servilij Vatija (Vacija), nasprotnik tribuna Saturnina. Leta 78 je bil poveljnik proti Izavrom v Prednji Aziji; z zmago nad njimi in osvojitvijo številnih njihovih mest si je pridobil častni priimek Isauricus Izavrski. Pozneje je podpiral predlog Manilijevega zakona, glasoval za vrnitev Cicerona iz pregnanstva in bil naklonjen tudi Cezarju; umrl je l. 44 v visoki starosti: CI.

15. Njegov sin P. Servilius Isauricus Publij Servilij Izavrski, pretor l. 54, je bil l. 48 konzul skupaj s Cezarjem, kateremu je bil zelo vdan; l. 43 se je s Ciceronom povezal zoper Antonija, vendar pa so se pogledi in mnenja obeh zaveznikov dostikrat razhajali: CI., C., VELL.

16. P. Servilius Casca Publij Servilij Kaska, tribunus plebis l. 43, sozarotnik zoper Cezarja; menda je padel pri Filipih: SUET.

17. G. Servilius Glaucia Gaj Servilij Glavkija (Glavcija), pretor l. 100, prekanjen hudobnež, pobudnik zakona (lex Servilia) de pecuniis repetundis, pospeševalec Marijevih naklepov, je bil usmrčen l. 100 istega dne kot njegov somišljenik Saturnin: CI.

18. P. Servilius Rullus Publij Servilij Rul, tribunus plebis l. 63, je podal zakonski predlog (lex Servilia agraria) o prodaji italskega državnega zemljišča; Cicero je ta predlog pobijal v svojih treh govorih de lege agraria: CI.

19. M. Servilius Mark Servilij, konzul l. 3 po Kr.; Tiberij mu je l. 17. naklonil veliko dediščino: T.

20. Servilius Noniānus Servilij Nonijan, rimski zgodovinopisec, Perzijev sodobnik: Q.

21. Servilia Servilija,
a) tašča Kvinta Hortenzija: CI.
b) polsestra Katona mlajšega, soproga Marka Junija Bruta starejšega in mati Marka Junija Bruta mlajšega, Cezarjeva ljubica: CI. EP., SUET.
c) hči Gneja Servilija Cepiona (Kepiona): CI. EP. – Kot adj. Servílijev: lex (glej št. 12 in 17) CI., T., lacus CI., SEN. PH., FEST., P. F. (po nekem Serviliju imenovan) vodnjak na rimskem Forumu, na katerega so natikali glave izobčencev, horti Serviliani T. Servilijevi vrtovi (južno od Rima), familia PLIN.

sēs-tertius -iī, m, sc. nummus (iz sēmis tertius, sc. ass poltretji as = 2,5 asa, kot znamenje IIS in od tod HS)

I.

1. sestêrcij, najbolj uporabljani rimski srebrnik, ki je veljal do l. 217 2,5 asa (1/4 denarija), nato 4 ase, potem pa se mu je vrednost vedno bolj zniževala; v Avgustovem času je bil že zelo razvrednoten: VARR., VITR., COLL. idr., sestertius numus, sestertiis duodeni CI., singuli sestertii PLIN.; k tisočakom pristopa gen., npr. duo milia sestertiûm, kar je povzročilo, da so ga že zgodaj začeli obravnavati kot subst. n. sg., ki zaznamuje vsoto 1000 sestercijev, in so ga (v pl.) sklanjali sēstertia -ōrum, n: septem sestertia H. 7000 sestercijev, quadragena milia sestertia VARR. 40.000 sestercijev, sescenta sestertia CI. 600.000 sestercijev, ad usque duo sestertia sumptus cenarum propagatus est GELL. na 2000 sestercijev. Za milijone je polni izraz decies-, vicies-, tricies itd. centena milia (desetkrat, dvajsetkrat, tridesetkrat itd. po sto tisoč =) 1.000.000, 2.000.000, 3.000.000 itd.; pozneje so takšno izražanje opuščali; z izpuščanjem centena milia in sestertium ob prislovnih števnikih je dobil pomen 100.000 sestercijev in se je sklanjal kot subst. sg. n. sēstertium -iī, n: emi fundum sestertio undeciens CI. za 1.100.000 sestercijev, accepi vicies sestertium CI. 2.000.000 sestercijev, cum ei testamento sestertium milies relinquatur CI. 100.000.000 sesterijev, sestertium sexagies C. 6.000.000 sestercijev, sexagies sestertio SUET., argenti ad summam decies sestertii L. 1.000.000 sestercijev, centies sestertio SEN. PH. 10.000.000 sestercijev; pri znamenju za sestertium v tem pomenu se piše črta nad številko: HSX̄ (= sestertium deciens) numeratum est C., syngrapha HSC̄ (sestertii centiens) CI. = menica na 2.000.000.; sinekdoha = neznatna (majhna, malenkostna) vsota, malenkost: VAL. MAX., AUR. idr., nummo sestertio (alicui) addici CI., sestertio nummo vēnīre L. EPIT., sestertio nummo aestimari SEN. PH.

2. v cesarski dobi tudi bakren novec, vreden 4 ase: PLIN. –

II. kot mera sestêrcij = poltretji čevelj globine: sat erit bipalio vertere, quod vocant rustici sestertium COL.

Sextius in Sēstius 3 (Sextus) Sékstij(ev), Séstij(ev), ime rimskega patricijskega in plebejskega rodu; člani patricijskega rodu so se večinoma pisali Sestii, plebejskega pa Sextii. Poseb. znani so:

1. patricija
a) P. Sestius Capitolīnus Vaticānus Publij Sestij Kapitolin Vatikan, konzul l. 452 skupaj z Menenijem Agripo: L.
b) P. Sestius Publij Sestij, kvestor l. 63, Ciceronov prijatelj; kot tribunus plebis l. 56 si je močno prizadeval za Ciceronovo vrnitev iz pregnanstva. Bil je hud nasprotnik Klodija in ko ga je l. 56 Klodijeva stranka tožila de vi, ga je Cicero uspešno branil: CI. –

2. plebejca
a) L. Sextius Laterānus Lucij Sekstij Lateran, tribunus plebis skupaj z Gajem Licinijem Stolonom. V letih 376–367 je s svojim stanovskim kolegom sprožil več zakonov, poseb. zakon ut consulum alter ex plebe crearetur („naj bo za enega od konzulov izvoljen plebejec“); leto dni pozneje, l. 366, je bil prvi plebejski konzul: L.
b) Q. Sextius Kvint Sekstij je v začetku cesarstva v Rimu ustanovil stoiško šolo, ki jo je nadaljeval njegov sin: Q. – Kot adj. Sextius 3 Sékstijev, sékstijski: lex L. Sekstijev zakon (pod 2. a) omenjenega Lucija Sekstija Laterana), tabula CI. (nekega Sekstija, kjer so zapisovali kupne pogodbe, prirejevali dražbe idr.), Aquae Sextiae L. EP., VELL., FL. Sekstijeve (Sekstijske) Toplice (zdaj Aix), rimska naselbina blizu Masilije, sloveča po svojih termalnih kopelih; ustanovil jo je Gaj Sekstija Kalvin l. 123. – Od tod adj. Sextiānus in Sēstianus 3 Sékstijev (sékstijski, sekstijánski), Séstijev (séstijski, sestijánski): Sestiana dicta CI. EP., Sestianus conviva CAT., Sestiana māla COL., Sestianae arae MEL., PLIN. (v Hispaniji na azur(ij)ski obali, postavljeni na čast Avgustu).

sīc, adv. (iz *sī-ce; gl. sī in -ce)

I. povsem načinovno

1. tako, takole, na ta način: venticlum huic sic facito TER.; oziraje se na prejšnjo misel: sive enim sic est, sive illo modo, videri possunt CI., sic locutus eum dimisit S., sic magnam belli gloriam turpi morte maculavit N., sic volvere Parcas V.; kot potrdilo ali odgovor: mihi vero sic placet CI., sic plane indico CI., sic est CI. tako je, zares, da, sic erit TER. vsekakor je tako, profecto hoc sic erit PL.; od tod v pogovornem jeziku samo sic = tako je, da: Phanium relictam solam? Sic. TER.; pogosto primerjalno v soodvisnosti z ut, redkeje s sicut, quemadmodum, tamquam, quasi idr.: ut concessisti illum senatui, sic da hunc populo CI., ut victor fert Hannibal, sic vos ut victi audiatis L., sicut magistratibus leges, sic populo magistratus praesunt CI., quemadmodum soles de ceteris rebus, sic de amicitia disputaris CI., tamquam armato hosti, sic huic legi resistetis CI., aedificiis sic pepercit, quasi ad ea defendenda venisset CI.; pesn.: veluti ... sic, ceu ... sic, sic ... quam, sic ... quamodo. Včasih ut ... sic = četudi (dasi) ... (pa) vendar, sicer ... pa vendar: ut errare potuisti, sic decipi te non posse quis non videt? CI., ut virtutibus eluxit, sic vitiis est obrutus N.; pesn. sic (v prozi nav. ita) ... ut V konjunktivnih stavkih, ki izražajo zatrditev, rotitev, željo ali prošnjo = tako gotovo ... kakor gotovo, tako gotovo ... kakor gotovo želim, da: sic has deus aequoris artes adiuvet, ut nemo iamdudum litore in isto ... constitit O.; nam. cj. stoji tudi ind. fut.: sic me dii amabunt, ut me tuarum miseritum est fortunarum TER.; v želelnih stavkih pogosto okrajšano (brez ut …) in kaže na pogoj, pod katerim naj se želja izpolni ali prošnja usliši; če se to zgodi (naredi), potem želja (prošnja) stoji za stavkom s sic ali pred njim: aliquā mala nostra levate ...; prospera sic (= si hoc feceritis) maneat vobis fortuna O., sic tua Cyrneas fugiant examina taxos, sic cytiso pastae distendant ubera vaccae: incipe, si quid habes V. = kakor gotovo želim, da ..., tako gotovo želim, da začneš (peti), ne parce malignus arenae ossibus et capiti inhumato particulam dare: sic (= quod si feceris) ... Venusinae plectantur silvae te sospite H., Stoice, post damnum sic vendas pluris H., sic umbrosa tibi contingant tecta, Priape ... quae tua formosos cepit sollertia? TIB.

2. occ.
a) (oziraje se na naslednjo misel) tako(le): sic in animo habeto, uti ne cupide emas CA., ingressus est sic loqui Scipio CI.; z neodvisnim govorom: sic auget et sic loquetur: „mulier, quid tibi cum Caelio?“ CI., ac statim sic rex incipit: „Numquam ego ratus sum ...“ S., sic est: acerba fata Romanos agunt H.; z odvisnim govorom (ACI): nos sic accepimus: nullum in Sicilia bellum fuisse CI., sic habeto: te nihil gratius facere posse CI. zatrdno verjemi, bodi prepričan, ego sic existumo: omnes cruciatus minores esse S., cum ab his quaereret ... sic reperiebat: plerosque Belgas esse ortos ab Germanis ... C.
b) (kot adj.) takšen, tak: sic sum: si placeo, utere TER., sic est ingenium TER., sic est vulgus: ex veritate pauca, ex opinione multa existimat CI., sic vita hominum est, ut ad maleficium nemo conetur sine spe atque emolumento accedere CI., Laelius sapiens (sic enim est habitus) CI.
c) v tak(šn)ih okoliščinah (razmerah), potemtakem, zaradi tega, in tako, zato(rej): crimini maxime dabant in Numitoris agros ab iis impetum fieri ... Sic Numitori ad supplicium Remus deditur L., sic Eumenes ... talem exitum habuit N., quid vos, insani estis? Quidum? Sic: quia foris ambulatis PL., quia non est obscura tua in me benevolentia, sic fit, ut multi per me tibi velint commendari CI. EP.
d) pogosto ne sic quidem CI. idr.; tu je sic postavljen med pt. in določni glag., da poudari časovni ali logični nastop dejanja ali pa način dejanja = tako tedaj, tedaj, potem: Iuppiter ... despiciens mare ... sic vertice caeli constitit V., cum dentibus albis indutus capiti, sic regia tecta subibat V. le tako, kar tako, mirabar, hoc si sic abiret TER., non posse istaec sic abire CI., sic nudos in flumen proicere CI. kar nage, tj. kar brez vreče, sub ... pinu iacentes sic temere H. kar (tako) brez slehernih skrbi, quod me sic vides PETR. kar takega, kakršen sem. –

II.

1. zaznamujoč
a) visoko stopnjo in mu sledi konsekutivni stavek tako = tako zelo, do te mere, toliko, tolikanj: Caecinam a puero sic dilexi, ut non ullo cum homine coniunctius viverem CI., repente ex omnibus partibus ad pabulatores advolaverunt, sic uti ab signis legionibusque non absisterent CI.; brez konsekutivnega stavka: sic erat in omni vel officio vel sermone sollers CI.
b) nizko stopnjo tako = tako tako, srednje, še precej: quid rei gerit? Sic tenuiter TER., et quidem, ere, forma luculenta. Sic satis TER. še velja, sic hoc TER. to gre še precej, nosne? Sic TER.

2. omejujoč (nav. z ut) sic ... ut (le) tako ... da, le (toliko) ... kolikor, (le) pod tem pogojem (določilom) ... da, (le) s to omejitvijo ... da, s tem pridržkom ... da, (redkeje) sic … ne toda (le) tako ... da ne ali sic ... si (le) pod tem pogojem (s tem pridržkom) ... če (ako), le tako (le tedaj) ... če (ako): sic tibi gratias ago, ut (kolikor) cumulus accesserit CI., praefecturam sic accepit, ut neminem sit secutus N. je sicer sprejel, toda tako, da ..., sic positum servabis onus, ne forte sub ala fasciculum portes librorum H., decreverunt, id sic ratum esset, si pares auctores fierent L., sic enim facillime putavit se Graecā linguā loquentes ... sub sua retenturum potestate, si amicis suis oppida tuenda tradidisset N.

sīderātiō -ōnis, f (sīderārī)

1. zaradi stanja zvezd (= zaradi vročine) povzročena drevesna bolezen, morda vročinski udar, vročinski šok ali pa rastlinska rja, snet: Plin.

2. sončarica, vnetje (vnetica) možganov (ohromelost, paraliza, otrplost, omrtvičenost, odrevenelost) zaradi sončarice: Marc.

sīl, sīlis, n (hebr. beseda, gr. σίλ(λ)ι)

1. bot. = seselis divja kumina, konjska kumina: Cels., Plin.

2. okra, zemeljska rumenica: Vitr., Plin., P. Veg., Aus.

Opomba: Abl. sg. nav. sīle, pa tudi sīlī: Plin., P. F.

simila¹ -ae, f (beseda ni izpos. iz gr. σεμίδαλις -ιος in -εως, ampak skupaj z njo izhaja iz nekega orientalskega vira; prim. asir. samīdu fina (drobno mleta) moka, sirsko səmīdā; stvnem. simila, semala, srednjevisokonem. sëmel(e) in nem. Semmel so izpos. iz lat., sl. žemlja pa izpos. iz nem.) símila = najdrobnejša (zelo fino mleta) pšenična moka, starejše prednja moka za žemlje: Hier., Vulg., ex tritico firmissima siligo, deinde simila Cels., vitare autem oportet cruditates et omnia inflantia: nihil ex iis assumere, quae contrahere semen videntur; qualia sunt siligo, simila … Cels., miscetur ochra, quae Attice nominatur, cum duabus partibus similae Cels., aut simila ex vino contrita Cels., extrinsecus autem circumdanda habena est mollis, media illita mixtis inter se simila et turis fuligine Cels., linteolum duplex, madens vino et oleo, superiniciendum cum eadem simila et eadem turis fuligine est Cels., nec dotes similae possis numerare nec usus, pistori totiens cum sit et apta coco Mart.

sim-plex -plicis, adv. simpliciter (indoev. kor. *sem- (= gr. ἕν; prim. semel, similis) + *plac- (prim. du-plex] + -s)

1. enogub(en), enojen, enoter(en), enovit, enostaven, nesestavljen, ne(po)mešan, čist (naspr. duplex, mixtus, multiplex, triplex, connexus idr.): Varr., tibia H. ali fistula Cels. (naspr. duplex, multiplex), esca H., ius (omaka, naspr. duplex ius) H., cibus Plin., aqua O. čista, concretam exemit labem purumque relinquit aetherium sensum atque aurai simplicis ignem V. čistega (očiščenega) duha, simplex et directum (iter auditūs, naspr. flexuosum) Ci., simplex natura Lucr. ali simplex animi natura Ci. (naspr. mixta, connexa), natura non simplex, sed cum alio iuncta Ci., simplex natura animantis (naspr. concreta ex pluribus) Ci., simplicia verba, simplices voces Q. (naspr. verba composita, voces compositae), bruscum intortius crispum, molluscum simplicius sparsum Plin.

2. occ. enovit = poedin, edin, eden, en sam: acies Auct. b. Afr., simplici ordine urbem intrarunt L. v eni vrsti, simplicibus ordinibus instructis Auct. b. Alx., non simplex Damasichtona vulnus afficit O. ne samo ena, simplex argumentum Ter., plus vice simplici H. več kot enkrat, simpliciter dicere Hier. v ednini.

3. metaf.
a) ne raznoter (nèraznoter), ne različen (nèrazličen), enoten, enovrsten: unum est et simplex iudicium aurium Ci., simplex genus rei publicae (naspr. triplex, conflatum ex omnibus) Ci., causa (naspr. coniuncta, perplexa) Ci., simplex officium atque una est bonorum omnium causa Ci., non simplici fortuna conflictatus est N., nec via mortis erat simplex V. pot v smrt pa ni bila enotera = smrti pa ni povzročala enotera muka, quantitas simplicior, qualitas magis varia est Ci., materia simplicissima (naspr. multiplex) Q.
b) brez posebnosti bivajoč, navaden: res Ci. = brez posebne težave, necessitudo Ci. brezpogojna, quedam sunt in rebus simplicia (brez pogoja) quaedam copulata (pogojno, odvisno) Ci., magna res; et simplex est manere (sc. filium), illud anceps Ci. ep. brez nadaljnje nevarnosti, brez nevarnosti za v prihodnje, simplex mortis genus L. ali simplex mors S. fr., Sen. ph., Suet., Iust. brez posebnih muk (tj. brez mučenja, križanja idr.)
c) nezvezan, posamezen: verba (naspr. coniuncta) Ci.; adv. simpliciter preprosto, enostavno = sam(o) po sebi, sam(o) zase: verborum primum nobis ratio simpliciter videnda est, deinde coniuncte Ci.
d) naraven, neumeten, preprost: simplici myrto nihil allabores sedilis curo H., crinis O., frondibus et victu pascuntur simplicis herbae V., res aperta et simplex Ci., simplex ratio veritatis Ci., illa ἀφέλεια simplex et inaffectata Q., simplex ac nuda veritas Lact., rectae simplicesque manus (mahi, zamahi, sunki, udarci, naspr. aversae tectaeque) Q.; adv. simpliciter α) naravnost, kar, brez o(b)zira, zgolj, le, samo: simpliciter defendere, simpliciter sententiam referre Ci., simpliciter ad amicitiam petendam venisse L., ludere eum simpliciter L. β) neumetno, preprosto, brez okolišenja (okolišanja), brez slepomišenja, naravnost: frontes simpliciter positae, scaena sine arte fuit O., exponere simpliciter sine ulla exornatione Ci., simpliciter loqui Ci., simpliciter uti permutatione mercium T.
e) occ. (v nravstvenem, moralnem oziru) preprost, odkrit, odkritosrčen, pošten, brezzloben, prostodušen, naiven (prostoumen): Sen. ph., Vell. idr., animus apertus ac simplex Ci., tuum hominis simplicis pectus vidimus Ci., de viro bono quaeritur, quem apertum et simplicem volumus esse Ci., simplex et fautrix suorum regio (= incolae regionis) Ci., credebant simplices homines et religiosi L., simplex nobilitas, perfida tela cave! O., puella O., dum simplex errat in hortis (sc. virgo) O. na nič hudega misleča, plus aequo liber (= nevljudnež) simplex haberetur H., simplex Naevius, simplices Nymphae H., simplicior quis et est H., simplex cervus, animal Plin., cogitationes, curae T., verba Suet., mens simplicissima Petr., nihil simplex, nihil sincerum Ci., cum simplici homine simpliciter agerem Ci., breviter simpliciterque dicere Ci., simpliciter facere Cu., alii dissimulanter et furtim, alii simpliciter et libere Plin. iun., simpliciter et palam lusit Suet., mores quoque se inter ludendum simplicius delegunt Q., simplicius agere T., simplicissime inter nos hodie loquimur T.

Opomba: Abl. sg. nav. simplicī, le pesn. v daktilskem metru tudi simplice.

simpuvium (v novejših izdajah tudi simpuium) -iī, n (ali sor. s simpulum ali pa izpos. iz gr. σιπύη posoda, krušnica) daritveno torilo, daritvena posodica, daritvena skodelica: Arn., Cass., qui sumebant minutatim, a sumendo simpuium nominarunt Varr., in sacruficiis remansit guttus et simpuium Varr., non vides ipsos deos, si quando volunt gustare vinum, derepere ad hominum fana, et temetum ipsi illi Libero simpuio ministrari? Varr. ap. Non., si aedilis verbo aut simpuio aberravit Ci., quam simpuia pontificum dis immortalibus grata sint Ci. fr., et quis tunc hominum contemptor numinis, aut quis simpuvium ridere Numae nigrumque catinum Iuv.

simulō -āre -āvī -ātum (similis)

1. narediti (delati) koga podobnega (kaj podobno) komu, čemu, po kom, po čem upodobiti (upodabljati), (iz)oblikovati, (na)slikati, posne(ma)ti, predstaviti (predstavljati), portretirati, predočiti (predočati), starejše poobráziti (poobrážati, poobraževáti), obráziti (obraževáti), navzóčiti (navzočávati): Minerva simulata Mentori Ci. ep. ki je privzela podobo Mentorja, Minerva v Mentorjevi podobi, (sc. Iuno) simulavit anum O. je privzela podobo starke, se je spremenila v starko, simulata magnis Pergama V. Pergame, zgrajene po zgledu velikih (trojanskih) Pergamov = velikim Pergamom podobne, simulata Troia O., aera fortis Alexandri voltum simulantia H., simulare cupressum H., aquam O., cornua lunae Mart., antrum in ostro Sil., corpora neque igni simulata neque ulli praeterea rei Lucr.; z ACI: percussam sua simulat de cuspide terram edere cum bacis fetum … olivae O. predoča, kako zemlja … ; occ. posne(ma)ti: non imitabile fulmen aere V., nimbos V., Progne … , Bacche, tuas (sc. furias) simulat O., s imulaverat artem ingenio natura suo O., si quis voltu torvo … simulet … Catonem H.

2. metaf. navesti (navajati) kaj kot pretvezo (izgovor, slepilo), ústiti (hvaliti, bahati, širokoustiti) se, navidez (navidezno, dozdevno) kazati (delati, biti) kaj, (za)igrati koga, kaj, (pre)slepiti koga s čim, delati se (npr. bolnega ali kakor bi bil bolan), pretvarjati se, hliniti kaj, fingírati, simulírati; abs.: cur simulat? Ter. zakaj se pretvarja?, qui non sui commodi causā simulent Ci. ep., simulandi gratiā vineas agere S., si simulasse vocas crimen, simulavimus ambo O., Simulans Ci. Hinavec (naslov Afranijeve komedije); brezos.: quid est quod amplius simuletur? Ter.; z obj.: Pl., Plin. idr., mortem Ter., Ci., iracundiam Ci., aliud agentes, aliud simulantes Ci., simulare negotia S. pretvarjajoč se (prekanjeno, hlinjeno, zaigrano, fingirano) opravljati svoje posle (poslovati, delovati), lacrimas O., gaudia vultu O., obsequium T., Hannibal aegrum simulabat L., simula sanum O., simulare furentem Sen. tr., simulare se inimicum N., simulat se pro uxore Nini filium, pro femina puerum Iust.; z ACI: Pl., Ter., Cu., Iust. idr., furere se simulavit Ci., simulat se aegrotare Ci., simulavit se castra movere Ci., reverti se in suas sedes … simulaverunt C., manere iis bellum, quod positum simuletur L. ki je baje končana, cum id se Lacedaemoniorum causā facere simularet N., schema, quo aliud simulatur dici quam dicitur Q. s katerim se dozdevno reče kaj drugega, kot pa se v resnici pove; pesn. samo z inf.: simulat Iove natus abire O., simulatque gradu discedere verso O.; s quasi: verum quasi affuerim tamen simulabo Pl., quasi militi animum adieceris simulare Pl. — Od tod

1. adj. pt. pr. simulāns -antis posnemajoč; le v komp.: non fuit in terris vocum simulantior ales O. (o papigi). Adv. simulanter na videz (navidez), navidezno, baje: pergit linguae satia[n]ti[s] susurros improbos inurguere, quoad simulanter revicta Charite suscipit Ap.

2. pogosto adj. pt. pf. simulātus 3 hlinjen, navidezen, kazan pod pretvezo (zgolj kot pretveza), slepilen, starejše pretvaren (pretvarljiv) (naspr. verus): officium, sedulitas Ci., falsa et simulata emptio Ci., nec simulatum quidquam potest esse diurnum Ci. nobeno slepilo ne more dolgo trajati, simulatae lacrimae L., simulatā amicitiā C., N., simulata verba V. Adv. simulātē hlinjeno, navidezno, na videz, pod pretvezo, kot slepilo, slepilno: contra suum Clodium primum simulate … ad extremum tamen pro Cn. Pompeio vere vehementerque pugnavit Ci., sive ex animo id fit sive simulate Ci., sint aures tuae quae id quod audiunt existimentur audire, non in quas ficte et simulate quaestus causa insusurretur Ci. ep.; adv. abl. simulātō na videz, navidezno: in mimicis adulteriis ea, quae solent simulato fieri, effici ad verum iussit Lamp.

sīremps in sīrempse, adj. (po Fest. skrč. iz similis re ipsā; beseda etim. ni pojasnjena; morda iz *sei-dem-pse ali pa *sisem-pse) publicistični t.t. o enaki uporabi zakonitih določil = povsem enak, prav isti, isto tako, prav tako: P. F., Char., et praeterea rogas … ea si populus condempnave[rit uti] siremps [lex s]iet quasi adversus le[gem] Ca. ap. Fest., sirempse legem iussit esse Iuppiter Pl., ubi vero ad finem mortalium ventum est „Discede“ inquit „ambitio: omnium, quae terram premunt, siremps lex esto“ Sen. ph., adversus siremps lex ius causaque omnium rerum omnibusque esto Senatus consultum ap. Front., [ … siremps] ponitur pro eadem, vel proinde [ac ea, quasi similis res ips]a Fest., Cato in dissuadendo le[gem] … licta est, et praeterea rogas … ea si populus condempnave[rit, uti siremps lex] siet, quasi adversus le... Fest.

Sīsyphus (pesn. tudi Sīsyphos) -ī, m (Σίσυφος) Sízif

1. Ajolov (Eolov) sin, Salmonejev brat, kralj v Korintu, zloglasen hud in premeten razbojnik. Ubil ga je Tezej, v podzemlju pa ga je doletela obsodba, da mora večno valiti navkreber skalo, ki se vedno zakotali nazaj navzdol: Hyg., Pr., Serv. idr., Sisyphus versat saxum sudans nitendo neque proficit hilum Luc. fr. ap. Ci., Ulixi Sisyphique prudentia Ci., aut petis aut urgues ruiturum, Sisyphe, saxum O., vafer Sisyphus H. Od tod
a) adj. Sīsyphius 3 (Σισύφιος) α) Sízifov: Sen. tr., Serv., labores Pr., sanguine cretus Sisyphio O. = Odisej, ki je bil baje sin Sizifa in Antikleje; ta se je pozneje omožila z Laertom. β) = koríntski (ker je bil Sizif kralj v Korintu): opes O., Isthmos Sil., portus (= Corinthus) Stat.
b) patron. Sīsyphidēs -ae, m (Σισυφίδης) Sizifíd = Sizifov sin (= Odisej; gl. a) α)).

2. pritlikavec triumvira Antonija, ki so ga zaradi njegove premetenosti imenovali Sizif: H.

sitis -is, acc. -im, abl. -ī, f (sor. s skr. kṣítiḥ poguba, zaton, propad, gr. φϑίσις hiranje, propadanje, sušica)

1. žeja: quae siti sicca sum Pl., enectus siti Tantalus Ci., siti confici S., arentibus siti faucibus L., sitis arida guttur urit O., morosa sitis Mart. huda, in siti esse Plin. žejati (koga), žejen biti (kdo), trpeti žejo, ardere siti Cl., frigus, sitim, famam ferre Ci., sitim tolerare O., sitim colligere O. užejati se, zažejati (koga), pri V. pa = situm adferre, sitim gignere, alicui sitim facere Plin. užejati (koga); sitim v zvezi z raznimi glag., rabljenimi večinoma v metaf. pomenu (u)gasiti (pogasiti) žejo, (po)tešiti (utoliti) žejo (po)tolažiti žejo: sitim explere Ci., exstinguere L., O., Sen. ph., restinguere V., excutere Sen. tr., finire H., pellere H., Stat., depellere Ci., compescere O., deponere fontis in unda O., defendere fonte, avertere Sil., levare, relevare, sistere O., reprimere Cu., sedare O., Lucr., Plin., T., Val. Max.; excessit sitim potio Cels. je bilo v primerjavi z žejo več kot dovolj.

2.
a) metaf. suhost, suhota, suša, sušnost, huda (žgoča) vročina: deserta siti regio V. brez vode, hiulca siti findit canis aestifer arva V., torrent arenti siti arva canis Tib., usserat herbas sitis O., haurit sitis ignea campos Stat., sitis aestatis Col., natalium sitim pensans Plin.
b) strasten pohlep, hudo poželenje, poželevanje, živa (močna, izjemna) želja, željnost, hrepenenje, hlepenje, koprnenje: nec satiatur cupiditatis sitis Ci., velut ex diutina siti avide meram haurientes libertatem L., scelerata sitis Cl.; z objektnim gen.: populi fauces exaruerunt libertatis siti Ci., argenti sitis H., sitis immensa cruoris O. krvoželjnost, krvoločnost, civilis sanguinis Syllana sitis Sen. rh., maior famae sitis est quam virtutis Iuv., quod nobis faciat audiendi sitim Q.

Opomba: Nenavaden abl. sg. site: Ven.

soccus -ī, m (tuj. σύκχος, σύκχας, συκχίς -ίδος)

1. sók(us) = nizek, lahek šólen, lahka sandála, sandálica, obutev, ki so jo nosili Grki, pri Rimljanih pa le mehkužneži in ženske: Pl., Ter., Cat., Sen. ph., Plin., Amm. idr., soccos, quibus indutus esset (sc. Hippias), se sua manu confecisse Ci., soccus muliebris Suet.

2. occ. sók(us) = šólen komedijantov (igralcev v komediji), komedijski šólen: Amm. idr., Musaque … tragicis innixa cothurnis et tua cum socco Musa levis O.

3. meton. komedija, burka, gluma, komiški (komedijski) slog (stil): hunc socci cepere pedem (sc. iambum) grandesque cothurni H. risus socci (naspr. luctus cothurni) Cl., ad tragicos soccum transferre cothurnos Mart.

sociō -āre -āvī -ātum (socius)

1. družiti, združiti (združevati), pridružiti (pridruževati), spojiti (spajati), povezati (povezovati), (z)vezati, zediniti (zedinjati), deliti kaj s kom, imeti kaj skupaj (skupno) s kom, skupaj (skupno) s kom se v kaj poda(ja)ti, skupaj s kom kaj (pre)trpeti: vim rerum cum dicendi exercitatione Ci., quid si testium studium cum accusatore sociatum est? Ci., omne genus hominum sociatum inter se esse Ci., concilia coetusque hominum iure sociati, quae civitates appellantur Ci., cum vel periculum vitae tuae mecum sociare voluisses Ci. nevarnost svojega življenja deliti z menoj = svoje življenje postaviti v nevarnost zame, svoje življenje tvegati zame, Lateranum amor patriae sociavit T. je pridružila, je do pristopa pripravila, je k pristopu nagnila, je v pristop prepričala, quae nos, reliquias Danaûm … urbe, domo socias V. ki deliš z nami mesto, dom, Scythicas sociare domos Val. Fl., sociari facinoribus L. udeležiti se zločinov, biti (so)udeležen pri zločinih, sociata cum marito mors T., sociare gaudia cum aliquo Tib. veselje deliti s kom, curas Val. Fl., se participem in omnes casus sociare Sil., sociare consilia T. ali intima consilia cum aliquo sociare Val. Fl. narediti (delati) koga deležnega svojih nakan (načrtov, naklepov) = razkriti (naznaniti, zaupati) komu svoje (najskrivnejše) nakane (načrte, naklepe), sociare sermonem cum aliquo Cu. spustiti se s kom v pogovor (debato), sociare diligentiam cum scientia Col., vires sociare iuncto aggere Sil., sociare dextras Sil. ali manūs Val. Fl.; pesn. z dat.: vitem sociatam ulmis Stat. Pogosto o zakonski zvezi, o zakonski (pa tudi nezakonski) združitvi: nobiscum per conubia sociati T., cavent, ne societur sanguis L. da se ne združi kri (po zakonskih zvezah) = da se kri ne pomeša, nulla Mycenaeum sociasse cubilia mecum iuro O. da ni delil ležišča (postelje) z menoj = da se ni nikdar telesno združil z menoj, quis fuit inter nos sociati corporis index? O. najine telesne združitve; pesn. z dat.: alicui natam conubiis sociare V. dati komu hčer v zamož, hčer omožiti s kom, alicui se vinclo sociare iugali V. skleniti s kom zakonsko zvezo, zakonsko se zvezati s kom, poročiti se s kom, foedere lecti sociata mihi O.; metaf.: verba sociare chordis H. ali sociare carmina nervis O. pridružiti (pridruževati) strunam = peti ob strunski spremljavi (ob igranju na strune).

2. skupaj (skupno) s kom se lotiti (lotevati) česa, skupaj (skupno) s kom izvršiti (izvrševati) kaj, skupaj (skupno) s kom narediti (storiti, delati, početi) kaj: sociari parricidium potuit Iust. Od tod adj. pt. pf. sociātus 3 skupen: Theseus sociati parte laboris functus O.