Franja

pānsa -ae, m (pandere) širokonog, širokonožec; od tod rim. priimek Pānsa -ae, m Pánza: Plin., npr. C. Vibius Pansa Gaj Vibij Panza: Ci.

Panthous ali Panthoos: Hyg. ali skrč. Panthūs z vok. Panthū: (Πάνϑοος, Πάνϑους) Pántoos, Otrisov (Othrys) sin, oče Evforba. Od tod patron. Panthoidēs -ae, m (Πανϑοίδης) Pantoíd

1. Evforb: O.

2. = Pitagora, ker je trdil, da biva v njem Evforbova duša: H.

pānucula -ae, f (demin. k panus¹) na vitel (cevko) navita votkova preja, vitel z navito prejo: P. F. — Soobl. pānucla -ae, f: Non.

pānus² -ī, m (prim. lat. pānīcum)

1. neka oteklina, menda otekle žleze ali otekla moda: Afr. fr., Nov., Plin., Cels., Marc., Non. — Soobl. pāna -ae, f: Plin. iun., Plin. Val.

2. šop prosa: Plin.

Paphlagō -onis, acc. pl. -as, m (Παφλαγών) Paflagón(ij)ec, preb. maloazijske pokrajine Paflagonije: Pl., N., Mel.; Paflagon(ij)ci so prišli v pregovor zaradi svoje robatosti: rustici homines Paphlagones appellati Cu. — Od tod adj. Paphlagonius 3 (Παφλαγόνιος) paflagón(ij)ski: Plin.; subst. Paphlagonia -ae, f (Παφλαγονία) Paflagónija, maloazijska dežela med Pontom in Bitinijo: L., Ci., Cu., Mel., Plin.

Pāpiniānus -ī, m Papiniján, s celim imenom Aemilius Papinianus Emilij Papinijan, rimski jurist, sodobnik in prijatelj cesarja Septimija Severa. Od tod Pāpiniānista -ae, m papinijánec, papinijaníst = Papinijanov posnemovalec = vnet (marljiv) pravnik: Dig., Cod. Th., Iust.

Pāpius 3 Pápij(ev), ime rim. rodu. Najimenitnejši predstavniki so:

1. C. Papius Gaj Papij, tr. pl. l. 65, sprožitelj zakona lex Papia de peregrinis exterminandis: Ci.

2. M. Papius Mutilus Mark Papij Mutil, konzul za časa Avgusta, s Popejem (Poppaeus) sprožitelj zakona, imenovanega lex Papia Popaea za pospeševanje zakonskih zvez: T.; od tod adj. Pāpius 3 Pápijev: lex Ci. idr.

3. Pāpia -ae, f Pápija, Opijanikova žena: Ci.

parabolē -ēs, f (gr. παραβολή) prilika, prispodoba, nauk, parábola: Sen. ph., Q., Ap.; kot pripoved, povest: Tert., Aug. — Soobl. parabola -ae, f: Vulg., Tert., Aug. idr.

parangārius 3 (gr. παρά in ἀγγαρία) „ki (kar) se naredi poleg tlake z vprego“, tudi subst. parangāria -ae, f postranska tlaka z vprego: pozni Icti.

paranymphus -ī, m (gr. παράνυμφος) (nevestin) drug, spremljevalec, starejše „vojač“, „vojčin“: Aug., Ven.; paranympha -ae, f (nevestina) družica, spremljevalka, svática: Isid.

parēās -ae, m (gr. παρείας) paré(i)as, vrsta kač: Lucan. — Soobl. parīās -ae, m: pareas serpens, qui semper in caudā ambulat et sulcum facere videtur Isid.

pārentia -ae, f (parēre) pokorščina, pokornost, poslušnost; soobl. pārientia -ae, f: Ap., Cod. I., Cass.

pariō² -ere, peperī, partum, toda paritūrus (iz *p_er-i̯ō; indoev. kor. *per- roditi (menda povezan s kor. *per- = prinesti (prinašati), dodeliti (dodeljevati), v lat. pars, gr. ἔπορον prinesel, dal je, πέπρωται dano, določeno je), prim. skr. pr̥thuka- otrok, tele, mladič, skot, gr. πόρις, πόρτις, πόρταξ tele, telica, stvnem. far, farro, nem. Färse telica, lit. periù valim = sedim na jajcih, lat. partus, Propertius (= „Negodnik“ = prezgodaj rojen otrok)) „na dan spravljati“, in sicer

1. (po)roditi (rojevati) (o ženskah); (s)kotiti, povreči, storiti, nesti, drstiti se, ikriti se (o samicah živali): Ca., Macr., Latona Deli Apollinem Dianamque peperit Ci., p. sine obstetricis operā, sine doloribus Pl., quā nocte Olympias peperit Cu., Lucinam in pariendo invocant Ci., p. equuleum L., animal Plin. (o kitu) žive mladiče, ova Ci. nesti, parere Plin. (o ribah) drstiti se, ikriti se, o drugih živalih tudi (s)kotiti, povreči, storiti; pt. pf. subst. (kot dep.) parta -ae, f „ki je rodila, porodivša“, porodnica: Col.

2. (redko o moškem spolu) (za)ploditi, oploditi (oplojevati), zaroditi: Caecil. ap. Non., leo pariet Poeta ap. Q.

3. metaf.
a) roditi, ploditi, ustvariti (ustvarjati): fruges et reliqua, quae terra pariat Ci., o philosophia, tu urbes peperisti Ci., ligna putrefacta pariunt vermiculos Lucr.; occ. iznaj(deva)ti, izumiti (izumljati), izmisliti (izmišlj(ev)ati) si: verba Ci., quae tota ab oratore pariuntur Ci., fabulae Scalam peperēre Iust.
b) pridobi(va)ti (si), preskrbeti (preskrbovati) (si), priskrbeti (priskrbovati) (si), oskrbeti (oskrbovati) (se), pripraviti (pripravljati) (si): consulatum, sibi laudem Ci., fructum labore Ci., virtute sibi tyrannidem N., victoriam ex hoste L., gratiam apud aliquem L. ali ab aliquo S. fr., sibi amicitiam cum aliquo N., paritur pax bello N., quidquid partum est Sen. ph. vse pridobitve, vse osvojitve; adj. pt. pf.: partus honor V. pridobljena, parta bona Ci., male partae opes Suet.; subst. partum -ī, n pripravek, zaloga: agricolae parto fruuntur V.; večinoma pl. parta -ōrum, n pridobljeno = pridobljeno premoženje, pridobitve: patris mei bene parta Ter., male parta male dilabuntur Naev. ap. Ci., parta viri retinere, amittere S., propter annonae caritatem ante parta consumpsisse Auct. b. Afr., parta a Lucullo T. ali parta retinere T. osvojitve.
c) occ. roditi (rojevati) = prizade(va)ti, povzročiti (povzročati) komu kaj, nakopa(va)ti si kaj, izkupiti (skupiti) kaj: discidium Lucr., odium Ter., dolorem Ci., ne quam suspicionem pareret N., invidia virtute parta Ci., letum sibi manu parare V. smrt si zadati, narediti samomor.

Opomba: Fut. I paribis: Pomp. ap. Non.; inf. parīre: Enn. ap. Varr., Pl. fr.; cj. impf. pariret: It.

Parnāsus ali Parnassus -ī, m (Παρνασός ali po poznejši pisavi Παρνασσός) Parnás, gora z dvema vrhoma v Fokidi, posvečena Apolonu in Muzam; ob njej so stali Delfi, na njej pa je bil kastalijski izvir: Plin., biceps O., iugum Parnasi L., biverticis Parnasi Stat., bicipiti Parnaso Pers. — Soobl. Parnās(s)os -ī: Mel., Stat. Od tod adj.

1. Parnās(s)ius 3 (Παρνάσιος) parnáški in pesn. = délfski, Apólonov, apólonski: rupes V., laurus V., templa, Themis O., vox Val. Fl. delfskega preročišča; subst. Parnassia -ae, f Parnásijka = Muza: Cl.

2. Parnāsis -idis, f (Παρνασίς) parnáška (parnáški): lauro Parnaside vinctus O.

parōtis -idis, acc. pl. -idas, f (gr. παρωτίς)

1. bula, tvor ob ušesih: Plin. — Soobl. parōtida -ae, f: Isid.

2. iz zida moleč kamen (= ancon), lega, konzola: Vitr.

Parthāōn (pravilneje Porthāōn) -onis, m (Παρϑάων, pravilneje Πορϑάων) Partáon (Portáon), kralj v Kalidonu; Pl., Stat., Hyg., Parthaone natus O. = Oeneus. Od tod adj. Parthāonius 3 Partáonov, partáonski: domus O., Stat.; patron. Parthāonidēs -ae, m (Παρϑαονίδης, pravilneje Πορϑαονίδης) Partaoníd (Portaoníd) = Meleager, Partaonov (Portaonov) vnuk: Val. Fl.

Parthī -ōrum, m (Πάρϑοι), tudi Parthyaeī: Cu. Párti, nomadsko skitsko pleme južno od Kaspijskega morja, izvrstni konjeniki in lokostrelci: C., Ci., V., H., T., na slabem glasu kot nezvestniki in lažnivci: O., Iust., Cu., T.; od tod preg.: Parthis mendacior H.; sg. Parthus -ī, m Párt, kolekt.: si Parthus monet aliquid Caelius in Ci. ep., fugax O., versis animosum equis Parthum dicere H. — Od tod adj. Parthus 3 (Πάρϑος) pártski: eques Ci., reges Sen. ph. Parthicus 3 (Παρϑικός) pártski: C., T., Plin., Lucan., Fl., Cl., bellum Ci. ep. s Parti, pellis Dig. partsko (= od Partov pripravljeno, škrlatnordeče) usnje; sacculus Amm. ali cingula Cl. iz partskega usnja; od tod Parthicārius 3 k pártskim kožam sodeč: negotiatores Cod. I. trgovci s partskimi kožami; subst. Parthia -ae, f (Παρϑία): Iust., Plin. ali Parthiēnē -ēs, f (Παρϑιήνη): Cu. pokrajina Pártija, Partiéna, Pártsko.

pāscuus 3 (pāscere) pašen, paši namenjen: ager Pl., Ci., Lucr. pašnik, silva Icti.; subst.

1. pāscuum -ī, n pašnik, paša: Varr., Col., Plin., Sen. ph. idr.; nav. pl. pāscua -ōrum, n pašniki: Ci., Plin., Sen. ph., Icti. idr., gregem in pascua mittes V., p. Lucana H., Lernae O., herbosa O.; metaf. jed: iurulenta Ap.

2. pāscua -ae, f (sc. terra) paša, krma: Cael., Arn., Vulg., Aug., Tert.; metaf. jed: Ap., Ps.-Ap.

Pāsiphaē -ēs in Pāsiphaa -ae, f (Πασιφάη „vsem sveteča“) Pazífaa, hči Helija, boga sonca, Kirkina sestra, žena kretskega kralja Minosa, mati Minotavra: O., Suet. Od tod adj. Pāsiphaēïus 3 (Πασιφαήϊος) Pazifajin; subst. Pāsiphaēïa -ae, f = Phaedra (Pazifajina hči): O.

Patara -ōrum, n (τὰ Πάταρα) Pátara (Pátare), primorsko mesto v Likiji s slovečim Apolonovim preročiščem: L., Mel., Plin. — Patare͡us -eos ali -eī, m (Παταρεύς) Pátarec (= Apolon): H. Patarānī -ōrum, m Pataráni, Pátarci, preb. Patare (Patar): Ci. Adj. Pataraeus in Patarēus 3 pátarski: O. — Soobl. Patara -ae, f: Plin., Mel., Serv.