Franja

Hippocratēs -is, m (Ἱπποκράτης) Hipókrat,

1. najslavnejši grški zdravnik, doma z otoka Kosa (Cōs), roj. okrog l. 460, umrl v tesal(ij)ski Larisi okrog l. 366: Varr., Ci. Od tod adj. Hippocraticus 3 hipokratski: laniena Prud. (ki ima Hippocrātica).

2. neki Sirakužan: L.

Icetidās -ae, m Ikétidas (gen. Iketida), grški zdravnik: Plin.

Idmōn -onis, m (Ἴδμων) Ídmon,

1. sin Apolona in Kirene (ali Asterije), vedež in Argonavt: O., Hyg.

2. Kolofonec, Arahnin oče: O.

3. neki Rutulec: V.

4. Idmon iz Epidavra, Adrastov zdravnik: Stat. — Od tod adj. Idmonius 3 Ídmonov = Kolo-fonca Idmona: Idmoniae frontem percussit Arachnes O.

im-perītus (in-perītus) 3, adv. -ē

1. abs.: neizkušen, neizveden, nevešč, nespreten (naspr. perītus, callidus): Q., Plin. idr., quid potuit dici imperitius? Ci., cur tam imperīte facit? Ci., per imperitos adulescentulos iudicia (non) administrantur Ci., imperitae multitudinis iudicio confidimus? Ci., medicus imp. Cels. zdravnik skaza, ozdravljuh; subst. (naspr. prudens, artifex): vulgus imperitorum (neveščakov) ludis magno opere delectatur Ci., callidum imperitus fraudasse dicitur Ci., contio, quae imperitissimis constat Ci. popolnoma neizkušeni ljudje.

2. z obj.: neizkušen —, neizveden v čem, nevešč česa, neseznanjen s čim; obj. se izraža
a) z gen.: dicat se non imperitum foederis fuisse Ci. da je vedel za … , homo omnium rerum imperitus Ci. v vseh rečeh, homo imperitissimus solidae laudis ac verae dignitatis Ci., interpretes … iuris imperiti Ci., nandi imperitus L., T.
b) z in z abl.: in verbis adeo imperitus Q., in his (doctrinis) non imperitus Vitr.
c) z ad z acc.: rudes et imperītas aures ad male audiendum habens Ap.

īn-spiciō -ere -spexī -spectum (in [praep.], specere)

I.

1. (po)gledati, zreti v (na) kaj: Pl., inspicere tamquam in speculum in omnium vitas Ter.; z acc.: speculum Ph., Ap., machina inspectura domos V., cum Romam inspexerit Eos O.

2. occ. (v kak spis) pogled(ov)ati, vpogled(ov)ati, pregled(ov)ati, preb(i)rati, čitati ga: inspiciebamus Syracusis tabulas societatis Ci., litteras Ci., T., codices Aug., non potuisti leges nostras inspicere Ci., carminis verba sacerdos inspicit O., libros Pl., libros Sybillinos (de aliquā re) L., rationes Traianus ap. Plin. iun., Sen. rh. —

II.

1. ogled(ov)ati, pogled(ov)ati, razgled(ov)ati (si), pregled(ov)ati, opazovati: Iuv., Iust., Petr., Suet., testis signo inspecto falsum nos proferre dixit Ci., inspiciendum turibulum poposcisti Ci., nullum vas fuit, quin inspexerit Ci., auditi saepius Caesares quam inspecti T. kot jih je bilo moč videti, (inde omne) inspicitur O. se lahko opazi; z odvisnim vprašalnim stavkom: i., quid deceat Ci., inspice, quid portem O.

2. occ.
a) kot kupec ogled(ov)ati (si): cupere se dicit inspicere (candelabrum) Ci., equos opertos i. H., aedes, marsupium Pl., praedium Ci., agrum Col., omnes partes corporis Sen. rh. (sužnja, ki je naprodaj).
b) kot vedeževalec, žrtvogledec ogled(ov)ati, pregled(ov)ati: Amm., Vitr., simul exta inspexit … haruspex O., inspecta exta T., fibras i. O., ranarum viscera Iuv.
c) kot zdravnik ali babica pregled(ov)ati, preisk(ov)ati: morbum alicuius Pl., virginem Ambr., inspiciendam se praebere Ambr. (o devici).
č) kot odposlanec preisk(ov)ati: rem L., sociorum res L.
d) kot voj. t. t. ogled(ov)ati (si), pregled(ov)ati, razgled(ov)ati: arma, viros, equos L., singulos milites L. moža za možem, milites L., arma militis Ci., classem Auct. b. Alx., singulos (v bolnici) L.

3. metaf. ogled(ov)ati (si), pregled(ov)ati, preisk(ov)ati, pretehta(va)ti, razmotriti, preudariti (preudarjati), spozna(va)ti: visne te inspiciamus a puero? Ci. tvoje življenje, tek tvojega življenja, tenue est mendacium; perlucet, si diligentius inspexeris Sen. ph. če si jo natančneje ogledaš, mulieris sententiam Pl., mores alicuius Q., ingenia Graecorum Plin., regna sociorum Iust., querelam Petr., fidem O., aliquem familiariter Plin. iun. prijateljsko občevati (družiti se) s kom, aliquem penitus Plin. iun., aliquem propius Sen. ph., inspectus experimentis Col. preizkušen; z odvisnim vprašalnim stavkom: i. quid sit … Sen. ph., quid deceat Q., inspice … an possit fieri vetus sodalis Mart.

Largus -ī, m (largus) Lárg, rim. priimek, zlasti Skribonijevega rodu: Ci. ep., O. Poseb.

1. (Scribonius) Largus (Skribonij) Larg: lucerat lacertum Largi mordax Memmius Ci. (De orat. 2, 240)

2. Scribonius Largus Designatianus Skribonij Larg Designaciján, sloveč rim. zdravnik, ki je l. 43 po Kr. spremljal cesarja Klavdija na njegovem pohodu v Britanijo in okrog l. 47 po Kr. v še precej dobrem slogu napisal medicinsko delo (zbirko receptov) De compositione medicamentorum ali medicinae.

3. (C.(?) ali P.(?)) Caecina Largus (Gaj (?) ali Publij (?)) Cecina Larg: Caecina Largo e proceribus crebro nostrā iuventute eas (sc. arbores) in domo suā ostentante Plin. — Od tod adj. Largiānus 3 Lárgov (= Cecine Larga, konz. l. 42 po Kr.): Largianum senatus consultum Inst., Cod. I.

Lycus (Lycos) -ī, m (Λύκος) Líkos

I. moško ime

1. Pandionov sin, Antiopin soprog, kralj v Likiji: Mel.

2. Enejev tovariš: V.

3. Diomedov tovariš: O.

4. Kentaver: O.

5. Trazibulov oče: N.

6. Tebanec, ki je v Herkulovi odsotnosti prevzel oblast nad Tebami: Hyg.

7. grški zgodovinopisec iz Regija, adoptivni oče tragika Likofrona, avtor zgodovine Libije in Sicilije: Plin.

8. grški kipar: Plin.

9. zdravnik iz Neaplja: Plin. —

II. ime več rek, poseb. reka

1. v Frigiji, Majandrov (Meandrov) pritok: O., Cu., Plin.

2. v Asiriji, pritok Tigrisa: Cu.

3. v Bitiniji: O.

4. v Pontu: Plin.

5. v Kilikiji: Plin.

6. v Feniciji: Mel., Plin.

7. v Paflagoniji: V. idr.

Lȳsiās¹ -ae, m (Λυσίας) Lísias, 1. Kefalov sin, Atenec, atenski govornik, Sokratov sodobnik: Ci., Q., Iust., Gell. Od tod adj. Lȳsiacus 3 (Λυσιακός) Lízijev, lízijevski: gracilitas Q..

2. neki zdravnik: Cels.

3. grški kipar: Plin.

Machāōn -onis, m (Μαχάων) Maháon, iz Hom. znan zdravnik, Eskulapov sin, gojenec Kentavra Hirona: V., O., Pr., Cels.; apel.: dimitte Machaonas omnes Mart. vse zdravnike. — Od tod adj. Machāonius 3 Maháonov, maháonski: O., Stat. Machāonicus 3 Maháonov, maháonski: Sid.

Mēdīus -iī, m (Μήδειος) Medéj (Medíj), grški zdravnik: Plin.

Meges -ētis, m (Μέγης) Méges (Megét)

1. eden od Penelopinih snubcev: Hyg.

2. grški zdravnik: Plin., Cels.

Melampūs -podis, m (Μελάμπους) Melámpus

1. Amitaonov sin, sloveč vedeževalec in zdravnik: Ci., V., Stat. idr.

2. Atrejev sin: Ci.

3. Aktajonov pes: O., Hyg.

Mētrodōrus -ī, m (Μητρόδωρος) Metrodór, gr. nom. propr. Poseb. znani so:

1. filozof z otoka Hios, Demokritov učenec, Anaksarhov učitelj, najpomembnejši izmed mlajših atomistov: Ci., Plin.

2. epikurejec iz Lampsaka, Epikurov prijatelj, imenovan Lampsacenus, umrl l. 277: Ci., T. (Dial.), Sen. ph.

3. akademski filozof in retor iz mizijskega mesta Skepse (Scēpsis), od tod imenovan Metrodorus Scepsius (tudi samo Scepsius), državnik v službi kralja Mitridata Evpatorja. Slovel je po svojem izvrstnem spominu in sovraštvu do Rimljanov, zoper katere je objavil spis in si zato pridobil vzdevek Μισορώμαιος: Ci., O., Plin., Q.

4. najprej epikurejski, potem akademski filozof, Karneadov učenec, iz karijskega mesta Stratonika okrog l. 110, izvrsten govornik: Ci.

5. filozof in slikar okrog leta 169, vzgojitelj otrok Lucija Emilija Pavla: Plin.

6. Ciceronov osvobojenec: Ci. ep.

7. grški zdravnik, ki je napisal komentarje k Hipokratovim delom: Plin.

8. odposlanec kralja Perzeja Makedonskega na Rodos l. 168: L.

Mūsa² -ae, m Múza, rim. priimek, npr. Antonius Musa Antonij Muza, Avgustov zasebni zdravnik, ki je vpeljal zdravljenje z mrzlo vodo: H., Plin., Suet.

Nīcander -drī, m (Νίκανδρος) Nikánder, pesnik, slovničar in zdravnik iz Kolofona (okrog l. 160 do 140): Ci., Macr.

Nīcēratus -ī, m (Νικήρατος) Nikêrat, gr. moško ime

1. gr. ulivalec kipov: Plin.

2. gr. zdravnik za časa Avgusta: Plin.

3. oseba v komediji: Ter.

Nīcō(n) -ōnis, m (Νίκων) Níkon

1. neki zdravnik: Ci. ep.

2. N. Perkon (Perco) iz Tarenta, nasprotnik Rimljanov; l. 213—212 je poskrbel, da je Tarent prišel v roke Hanibalu, se l. 210 boril proti Rimljanom na morju in padel l. 209 v Tarentu: L.

3. vodja gusarjev, ki ga je l. 78 premagal Publij Servilij Vatija Izavrski: Ci.

Opilius -iī, m Opílij, rim. priimek. Poseb. znani so

1. Aurelius Opilius Avrelij Opilij, gramatik in pisec: Suet.

2. Aurelius Opilius Avrelij Opilij, zdravnik: Plin.

3. M. Opilius Severus Macrinus Mark Opilij Sever Makrin, rim. cesar: Eutr.

Paeān -ānis, acc. -āna in -ānem, m (Παιάν ali Παιών) Paján, pri Hom. zdravnik bogov. Pozneje priimek bogov zdravilstva, poseb. Apolona in Eskulapa: Ci., O.; meton. paján

1. himna na čast Apolonu, pa tudi vsak drug slavospev: Ci., Pr., paeana canentes V., conclamant paeana socii V. zmagoslavni (zmagovalni) vzklik, dicite: „io Paean“ O. radostno zakličite, zaženite radostni vzklik.

2. stopica iz treh kratkih in enega na poljubnem mestu stoječega dolgega zloga (—⏑⏑⏑ ali ⏑—⏑⏑ ali ⏑⏑—⏑ ali ⏑⏑⏑—): Ci.

per-ambulō -āre -āvī -ātum (per in ambulāre) prehoditi (prehajati), hoditi po čem, prekoračiti (prekoračevati), iti (hoditi, korakati, stopati, koračiti) po čem, preko česa, skozi kaj: multas terras Varr., omnium cubilia Cat., haec (sc. praedia) Plin. iun., omnium limina cotidie Sen. ph., rura H.; pesn. metaf.: frigus perambulat artūs O. spreleta(va), crocum floresque perambulat Attae fabula H. Atova drama korači preko odra (= se uprizarja na odru), odišavljenem z žafranom in cvetjem; occ. (kot zdravnik bolnike) obiskovati, pregledovati: si (sc. medicus) me inter eos, quos perambulat, ponit Sen. ph. če me šteje med svoje bolnike.