Campānia, -ae, f (iz *Capānia, sor. s Capua; le po ljudski etimologiji iz campus) Kampanija
I. (zdaj Campania), cvetoča in rodovitna pokrajina v srednji Italiji z glavnim mestom Kapuo in rekama Volturnom ter Lirisom; meji na pokrajino Lacij: Varr., L., O., Pr. idr., Campania terra Tib. Od tod adj.
1. Campānicus 3 kampanski: aratra, serta Ca., peristromata Pl.
2. Campānus 3 kampanski: Capua Luc. fr., urbs (= Capua) V., colonia (= Capua) Ci., ager Ci., agri Varr., arrogantia, ferocia Ci., luxuria, populus, mulier, matres L., via Vitr., Suet., odsek Apijeve ceste, pons H., Plin. čez reko Savono, morbus H. nekakšne bradavice, kožna bolezen, razširjena v Kampaniji; subst.
a) Campānī -ōrum, m Kampanci, tudi Kapuanci, preb. Kapue: Ci.
b) campāna -ae, f α) (sc. libra) tehtnica s premakljivo utežjo: Isid. β) zvon: Plin., Eccl.
3. Campāns (Campās) -antis kampanski: genus Pl.
— II. okolica mesta Rima, današnja Campagna (di Roma): Porph.
Zadetki iskanja
- cancer2 -crī, m (prim. gr. καρκίνος rak, κάρκαρος trd)
1. rak, sladkovodni in morski: O., Col., Plin. idr., cancri digiti primores (rakove škarje) Varr., neve rubentīs ure foco cancros V.
2. pren. Rak (ozvezdje, v katero stopi sonce 21. junija, zato rakov povratnik): Ci. (Arat.), Lucr., O. idr.; met. pesn.
a) jug, južna stran: ter gelidas arctos, ter cancri bracchia vidit O.
b) poletna vročina, pripeka: aestus erat, fervebant bracchia cancri O.
3. rak kot bolezen, ulje, gnojavica, karcinom: Ca., Cels., Vulg. idr., malum immedicabile cancer O., in mammilla cancrum habere Aug.
Opomba: Cancer kot bolezen tudi z gen. canceris: Arn. in v pl. canceres: Ca.; v tem pomenu tudi v neutr. sg.: Quadr. ap. Prisc., Cypr. - carmen1 -inis, n
1. vsak za učenje na pamet prirejen rek, izrek, besedilo, formula, obrazec: Plin., Gell., ista sunt cruciatūs carmina...: caput obnubito, arbori infelici suspendito Ci., praetori carmen compositum est: superstitibus viam dico Ci., Appii Caeci carmina Ci. nravstveni izreki, diro carmine iurare L., c. rogationis, precationis L., lex horrendi carminis L. zakon grozečega besedila (glasu), carmen Christo quasi deo dicere secum invicem Plin. iun. molitveno pesem, molitev.
2. occ.
a) čarovne (bajalne) besede, bajilo, zagovor, urok: Tab. XII ap. Plin., Pr., Sen. ph., Q., c. magicum O., carminibus vertere humanos animos H., carminibus Circe socios mutavit Ulixis V., uxor iniecit carminibus marito vaecordiam T.
b) izrek (odgovor) preročišča, prerokba: vatum carmen L., T., Apollinis carmen referre T., Cumaeum carmen V. Sibilina prerokba, carmina Sibullina Lact.
c) napis v verzih, napis na svetiščih: Pr., tumulo superaddite carmen V., Brutus Acci carminibus templorum aditus exornavit Ci.
č) uganka v verzih: carmen ponere, interpretari, solvere Hyg.
3. pesem, pesnitev: c. Saliorum Varr. ali Saliare Numae c. H. obredna pesem Salijev (salijska), c. tragicum H., famosum, malum H. = c. probrosum T. sramotilna pesem, zabavljica, promissum carmen, iambi H. (ki tako imenuje svoje epode), c. saeculare H., Suet. (Horacijeva) slavnostna pesem ob praznovanju stoletja, c. georgicum Col., c. sani coloris Petr., epicum Q., non prosā modo, sed etiam carmine Q., obscoena carmina Pr. umazane zabavljice, carmina levia T. prešerne pesmi, carmina fundere Ci., c. condere Ci., H., c. pangere Lucr., c. facere V., c. scribere H., carmina dicere in imperatorem L. sramotilne pesmi, carmina canere Cu.; preg.: carmina sibi intus canere Ci. = v svoj prid delati; včasih o posameznih odstavkih ali mestih v večjih pesniških delih spev, pesem, pesniški rek, pesniško besedilo, verz(i): contexere hoc carmen Ci. (prolog k Enijevi Medeji), Euripideum carmen illud Ci. odlomek, verzi, in primo carmine Lucr. v prvem spevu; occ.
a) lirska pesem, oda: carmina compono, hic elegos H., c. amabile H. ljubezenska pesem, Aeolium carmen H. eolska lirika; tudi lirska in epska pesem (naspr. tragoedia), lirsko in epsko pesništvo, lirika in epika: fabula, quae versatur in tragoediis et carminibus Q.
b) dramska pesem, drama: Pomponius carmina scaenae dabat T., carminum suorum actor L. igralec v lastnih dramah.
c) petje, spev, glas, zvok, napev, popevka: carmen tibiis cantare N., tibia mixtis carminibus H. pesem ob spremljavi piščali, carmine citharaque clarus O., carmina vocum O. petje; pesn.: ter omen... bubo letali carmine facit O. ali ferali carmine bubo saepe queri V. s smrtonosnim skovikanjem, carmina moriens canit cycnus O. - Catō -ōnis, m Katon, priimek Porcijevega rodu. Poseb.
1. M. Porcius Cato Mark Porcij Katon, znameniti državnik, vojskovodja, govornik in pisatelj. Rodil se je l. 235 v Tuskulu in se že pri 17 letih bojeval zoper Hanibala, potem pod Fabijem Maksimom l. 214, l. 209 pa pred Tarentom; udeležil se je tudi Scipionovega pohoda v Afriko in l. 205 spremljal Scipiona kot kvestor na Sicilijo. L. 198 je bil pretor na Sardiniji; l. 195 konz., na vso moč je preganjal razkošje in oderuštvo. Kot prokonz. v Hispaniji l. 194 je ugnal uporne prebivalce, l. 191 pa je kot podpoveljnik Acilija Glabriona odločil srečni izid bitke pri Termopilah. Kot cenzor z Valerijem Flakom l. 184 je nastopal izredno strogo, zlasti zoper nekatere senatorje in razvratne ženske (zato je dobil vzdevek Censorius T.). Bil je vzor stare rimske preprostosti in nravnosti ter zaklet nasprotnik Kartagine (pogosto je ponavljal: ceterum censeo Carthaginem esse delendam); umrl je l. 149. Od mnogih njegovih spisov se je popolnoma ohranila le knjiga de re rustica (o poljedelstvu). Poleg te so bile najznamenitejše (ohranjene le v odlomkih) Origines (7 knjig, nekakšni letopisi, ki vsebujejo zgodovino Rima in drugih italskih ljudstev od začetkov do Katonove dobe): Ci., N., L. idr., Cato superior, priscus H., maior Ci.; apel.: lector Cato Ph. = strog sodnik, kakor tudi Cato severe Mart.; verba priscis memorata Catonibus H. od starih Rimljanov, viros bonos... Paullos, Catones, Scipiones Ci. Od tod adj. Catōniānus 3 Katonov, katonski: Ci. ep., Sen. ph., Dig.; apel. = strogo nraven: lingua Mart.
2. M. Porcius Catō (Uticēnsis Utičan), pravnuk Katona st., roj. l. 95, stoik, eden najblažjih značajev propadajoče republike, trden republikanec in zato hud Cezarjev nasprotnik v državljanski vojni. L. 72 se je bojeval zoper Spartaka, potem v Makedoniji, od koder se je vrnil v Rim in se posvetil govorništvu in filozofiji. L. 65 je bil kvestor, l. 63 pa je kot tr. pl. designatus dosegel, da so bili Katilinovi pajdaši kaznovani. Bil je pretor še l. 54, konzulstva pa ni dosegel, ker se mu je uprlo na tedaj običajni način poganjati se za ljudsko naklonjenost. Po bitki pri Tapsu l. 46 je v Utiki naredil samomor (zato Uticēnsis), ker ni hotel doživeti konca republike. Tudi Porcija, njegova hči in žena Marka Bruta, je naredila samomor, sin Mark pa je hrabro padel pri Filipih l. 42: Ci., C., S. idr. Od tod Catōnīnī -ōrum, m katonovci, privrženci ml. Katona: Ci. ep.
3. Q. Valerius Catō Kvint Valerij Katon, Galec, osvobojenec, sloviti slovničar in pesnik v Sulovem času: O., Cat., Suet. - Caunus (Caunos Plin., Stat. ) -ī, f (Καῦνος) Kaven, primorsko mesto v Kariji: Ci., Mel.; po mitu ga je ustanovil Caunus (Kaven), sin Mileta (torej miletska naselbina) in Kiane (Cyane = morje) ter Biblidin (Astartin) brat: O. Od tod adj.
a) Cauneus (Caunius) 3 iz Kavna, kavenski = karski; poseb. Cauneae -ārum, f (sc. ficūs) karske smokve: Ci. idr., aedilis non trium caunearum Petr. niti fige vreden; subst. Cauniī -ōrum, m Kavenci, preb. Kavna: Ci.
b) Caunītēs -is (Καυνίτης) kavenski: sal Plin. - cēdō2 -ere, cēssī, cēssum (najbrž iz ce sem [gl. to členico in prim. cĕdō] in indoev. korena sed iti, prim. gr. ὁδός pot)
I.
1. iti, hoditi, korakati, stopiti (stopati), sprehajati se: Varr., Lucr., Pr., si hinc aliquo cesseris Luc. ap. Non., cedunt de caelo ter quattuor corpora sancta avium Enn. ap. Ci. plava z neba, transvorsus,... cedit quasi cancer solet Pl., ibi cedit miles Pl., nitidus qua quisque per ora (pred očmi) cederet H., poena in vicem fidei cesserat L. je bila stopila na mesto...
2. pren. uspe(va)ti, od rok iti, napredovati, izteči (iztekati) se: Pl., quā (kolikor) Parcae sinebant res cedere Latio V., si res (fortuna) cessisset Fl.; z adv.: Vel., Plin. iun., utcumque cessura res est Cu., dei munus bene cedit O. ima ugoden uspeh, optime c. Cels., Q., aliquid male cedit alicui O. komu se kaj izjalovi, quae prosperē (prospera L.) ei cesserunt N., feliciter c. O., parum c. T., Suet., opinione tardius c. Suet.; s prepozicionalnimi izrazi: temeritas in gloriam cesserat Cu. se je iztekla v slavo, c. pro bono (= bene) Suet., citra spem omnium Fl., supra vota Aur.; brez. subj.: utcumque cesserit Cu. kakor se izteče, si bene (male) cesserat H.
3. (z označeno smerjo) preiti (prehajati) v (na) kaj, spremeniti (spreminjati) se v kaj, pretvoriti (pretvarjati) se v kaj: huc omnis aratri cessit honos V., vis aurea... humano de corpore cessit in amnem O., asperitas verborum in bacas cessit O.; occ.
a) (kot last) preiti (prehajati) na koga, komu pripasti (pripadati): z in in acc.: quo (foedere) ab Tullo res omnis Albana in Romanorum cesserit imperium L., Pompei Crassique potentia cito in Caesarem, Lepidi atque Antonii arma (stranka) in Augustum cessere T., spolia in vulgus cedebant T., bona interfectorum in medium cedant T. naj pripadejo skupnosti, naj postanejo obče imetje, omnes (nationes) in unum cedebant T.; z dat.: Sil., Dig., ut etiam is quaestus huic cederet Ci., captiva corpora Romanis cessere L., regnorum reddita cessit pars Heleno V., cedet (ager) in usum nunc mihi, nunc alii H., cesserunt piscibus undae habitandae O., Ptolemaeus, cui Aegyptus cesserat Cu., certamen, tibi praeda cedat maior an illi H., praeda victoribus cessit T., tudi: cedit aliquid praedae alicuius ali in praedam alicuius L. kaj pripade komu kot plen.
b) zgoditi se, primeriti (primerjati) se, priti (prihajati) na koga, zade(va)ti koga: nolle ominari, quae captae urbi cessura forent L.
4. tržno iti za kaj, šteti se za kaj, veljati za kaj: Col., Icti., binae (oves) pro singulis in fructu cedent Ca., epulae... pro stipendio cedunt T., Chattis victoribus ea fortuna in sapientiam cessit T. se je štela za modrost.
II.
1. oditi (odhajati), proč iti, ločiti se, umakniti (umikati) se: quia postremus cedis hoc praemî feres Pl., ego cedam atque abibo Ci., ictum praevidit et cessit V., plagam cedendo arcebat O.; evfem. = umreti, preminiti: cesserit parum gratus Plin. iun., ut cessisse Othonem... certi auctores in theatrum adtulerunt T. Od kod? z abl.: patriā Ci., Iuv., Italiā Ci., N., T., Iust., civitate L., campis H., cede locis V. poberi se od tod! c. finibus alieni imperii Cu., bifero Paesto Mart., foro Sen. ph., Iuv., Dig. s trga se umakniti = ne moči plačati svojih dolgov, vitā Ci., H., T. ali mundo c. Vell. iti s tega sveta, senatu c. T. izstopiti iz senata; s praep.: ex civitate, e patriā, ab ali de oppido Ci. ab urbe sua O., de litore, ab ordine V., de sede secunda aut quarta H., ex contione Cu. Pred kom? ali komu? z dat.: di, quibus ensis et ignis cesserunt O. Occ. voj. umakniti (umikati) se, nazaj se pomakniti (pomikati), odstopiti (odstopati): his imperat, ut simulatione timoris paullatim cedant ac pedem referant C., nostri cedentes insequi non audebant C., cedentes violari vetuit N., dispersi a suis pars cedere, alii insequi S., Thesea cedentem celeri cum classe tuetur Cat., multitudo hostium cedit Cu., cui (Viriatho)... etiam exercitus nostri imperatoresque cesserunt Ci., c. instanti et paulo post instare S., hosti numquam c. N., c. loco (abl.) C., N., L., T., Suet. ali ex loco L. premakniti se z mesta, (ex) acie, de oppido L., in tutum, retro L.
2. pren.
a) (o abstr.) umakniti (umikati) se, preiti (prehajati), (pre)miniti, (iz)giniti, izgubiti (izgubljati) se: ut primum cessit furor V., non cessit fiducia Turno V. ni zapustila Turna, quo tibi fiducia cessit? V., non mea sententia loco cedit V. se ne gane, ne omahuje, cessit pudor O., (ex) memoriā c. L. uiti (uhajati) iz spomina, horae quidem cedunt et menses et anni nec praeteritum tempus umquam revertitur Ci., fit, uti... introrsum pars (animai) abdita cedat Lucr.; cedant curaeque metusque Stat.; occ. α) (o krajih) odmikati se: arva... semper cedentia retro V., hoc dorsum maris cedit introrsus Cu., ut ripae fluminis cedunt T. β) (o rečeh) pritisku umakniti (umikati) se, vda(ja)ti se: quacumque imus, videtur (aër) quasi locum dare et cedere Ci., pete cedentem aëra disco H., cedentes aurae O., ebur cedit digitis O., ponderi Plin. ali oneri c. Q., cedentes oneri rami Mart., sabulum... vestigio (vsaki stopinji) cedens Cu., aquae cedunt Cu. upadajo.
b) z dat. umakniti (umikati) se = vda(ja)ti se, pokoriti (pokoravati) se, ukloniti (uklanjati) se, prilagoditi (prilagojevati) se, podleči: Pl., Pr., Plin. iun., Suet. idr., minis alicuius, tempori, rei publicae temporibus, rei publicae Ci., auctoritati Ci., N., cedant arma togae Poeta ap. Ci. fortunae c. C., S., fato c. L. evfem. = prostovoljno umreti, sam se usmrtiti, c. eius pertinaciae, invidiae civium N., pluribus (večini) Cu., malis O., Cu., tu ne cede malis, sed contra audentior ito V., cessit immanis tibi blandienti ianitor aulae H., c. amori turpi, timori Val. Fl., vincentibus vitiis Q., nocti Sil. zaspati; redko abs.: nec gravem Pelidae stomachum cedere nescii (gen. sg.)... (dicere) conamur H., ubi vinci necesse est, expedit cedere Q.; occ. podrediti (podrejati) se, zaosta(ja)ti za kom, slabši biti, ne dosegati koga ali česa: cedunt omnia Iovis regno O. animalia cedunt cuncta deo O., nulli cessura dearum O., cum tibi aetas nostra cederet Ci., salix quantum cedit olivae..., tantu tibi cedit Amyntas V., c. gloriae alterius Vell., naturae caelesti atque immortali Q.; z abl. limitationis: neque multum cedebant virtute nostris C., Minervae laudibus (po slavi) cedere O., mihi sorte cedit O., nulli in regem caritate c. Cu.; pass. (brezos.): ut... nihil omnino Graecis cederetur Ci.; s praep. in in abl.: Graeciae nihil in hoc genere Ci., cum in nulla re Agesilao cederet N.; redkeje abs.: cedo equidem nec, nate, tibi comes ire recuso V., subveniendum sociis virium aemulis cedentibusque per reverentiam T.
c) z abl. odstopiti (odstopati) od česa, opustiti (opuščati) kaj, odreči (odrekati) se čemu, odpoved(ov)ati se čemu, izogniti se česa: Icti., possessionibus Ci., possessione agri publici, possessione rei publ. L., captae urbis titulo Cu. odreči se pravici do..., patrimonio toto Sen. ph., bonis Q., Suet.; komu na ljubo = komu v prid z dat.: alicui possessione hortorum Ci., honore collegae L., Achaeis non Argis modo, sed etiam Corintho L., alicui titulo imperii Vell., creditoribus villā Suet.; pass. (brezos.): Siciliā sibi omni cedi L.
III. trans.
1. komu kaj odstopiti (odstopati) prepustiti (prepuščati), zapustiti (zapuščati): Vell., Iust., multa multis de iure suo Ci., permitto aliquid iracundiae tuae, do adulescentiae, cedo amicitiae, tribuo parenti Ci., currum (sc. trimphalem) ei cessuri L., ut sciam vestrum esse, quod ceditis Cu.; pass.: Dig., in dando et cedendo loco Ci., cessa hereditas Varr.
2. dopustiti (dopuščati), dovoliti (dovoljevati), prizna(va)ti pravico komu; s finalnim stavkom (cedere v tem pomenu je pravzaprav brahilogija = cedere et constituere, ut): Dig., hac victoria contenta plebes cessit patribus, ut tribuni militum crearentur L., Caesar adulationibus senatus libens cessit, ut vicesimo aetatis anno consulatum Nero iniret T.; tako tudi: neque tamen protinus cesserit orator, quo minus... possit verum... dicere Q.; z ACI: Tert., tibi... aetherii dono cessere parentes aeternum florere genas Stat. — Od tod adv. pt. pr. cēdenter umikajoč se, popuščajoč: Cael. - cēnsus -ūs, m (cēnsēre)
1. štetje: eorum,... censu habito,... repertus est numerus milium C et X C.
2. occ. cenitev imetja, štetje prebivalstva, popis državljanov v Rimu; pod cenz. nadzorstvom vsako peto leto na Marsovem polju v „mestni hiši“ (villa publica). Vsak državljan je moral pod prisego prijaviti osebne podatke o sebi in svoji rodbini ter svoje premoženje (zemljišča, denar in sužnje). Na podlagi teh podatkov je cenz. določil davek in odkazal državljanu mesto v eni izmed 35 občin (tribus): eo anno census actus est L. je bil popis prebivalstva, census, qui isto praetore (na Siciliji) sunt habiti Ci., censum instituere L. ali facere Gell., censum censere (staro besedilo): legem censui censendo dicere L. z zakonom določiti cenitev ali ljudsko štetje, sintne praedia censui censenda Ci. Od tod pogosto v pomenu napoved: censum accipere L., res ipsa illum censum repudiaret Ci., censum augere, extenuare Ci., censum deferre ali profiteri T. izpovedati, censum emendare Icti. naknadno izpovedati.
3. met.
a) cenitveni zapis, davčni popis, popis državljanov, tudi zemljiška knjiga, kataster: cum Gracchum censu prohibuisset Ci., non inrepsisse in censum dicitur Ci., censu excludere L. prepovedati sprejem v imenik državljanov, in censum referre L., Fl., Ulp. (Dig.)
b) pri cenitvi napovedano premoženje, imetje, lastnina: homo sine honore, sine censu Ci., homo tenui censu H., dives antiquo censu H., c. privatus H. zasebna last, dat census honores O. demittere censum in viscera (pognati po grlu) O., C milium aeris aut maior census L., census equestris (= 400000 sestercev) Suet., c. senatorius (= 800000 sestercev) Suet. inops censu Ps.-Q., c. mobilis Amm. premično blago, censūs capere (zarubiti) Pl.
c) od cenitve odvisen lastninski davek: sine censu Cod. I. - centum, num. cardinale, indecl.
1. sto: centum prope annos leges tenueramus Ci., ratis longa pedes centum L., intra centum annorum spatium L., ter centum (tercentum) equi V., centum et decem complevit annos Ci., numerus centum et decem C.; brez et: centum quattuor centuriae Ci., centum triginta Ci.; centum capita Plin. „stoglava“, rastl. = eryngium.
2. sinekdoha o velikem številu sto in sto, neštevilno, prav mnogo: Q., Suet., centum docta consilia Pl., centum puer artium H. v sto in sto umetnostih izvežban, centum clavibus servari H. = prav skrbno, non mihi si linguae centum sint oraque centum V. - centuria -ae, f (centum) stoterica, stotnija, centurija
I. voj.
1. sprva stotnija: Varr., eodem tempore et centuriae tres equitum conscriptae sunt L.
2. pozneje centurija = kompanija, sestavljena iz 60 mož = polovica manipla, šestina kohorte, šestdesetina legije: centuria, qui sub uno centurione sunt Varr., milites ex omnibus centuriis deligi iubet C.
— II.
1. centurija, po l. 193 vsak izmed razredov v pet razredov razdeljenih rim. državljanov, ki so glasovali v centurijskih zborih (comitia centuriata): ex iis, qui C milium aeris haberent, LXXX confecit centurias, quadragenas senum et iuniorum L., una centuria praerogativa Ci. ki prva glasuje na centurijskem zboru, ter praetor primus centuris cunctis renuntiatus sum Ci. z glasovi vseh volilnih razredov.
2. poljski okraj (po 200 oralov, kajti C sortes = CC iugera): centuria primum centu iugeribus dicta est, post duplicata retinuit nomen, ut tribus (t.j. tretjina) multiplicatae idem tenent nomen Varr., est in eo agro centuria quae Populiana nominatur Ci., animadvertit in hac ipsa centuria aedificium Ci. - Cerēs, Cereris, f (prim. osk. Kerri = lat. Cereri, Cereali = umbr. Serfie; prait. obl. *keres-)
1. Cerera, Saturnova in Opejina (Ops) hči, Jupitrova in Plutonova sestra, Prozerpinina mati, docela istovetna z gr. Demetro. Bila je boginja poljedelstva, omike, plodnosti in zakonov: Ca., Varr., O., Tib. idr., flava Ceres (po barvi zrelega žita) V., tellus spicea donet Cererem corona H., Cer. Hennensis (ker je imela svetišče v Henni) Ci., Cereri has nuptias facere Pl. = brez vina.
2. met. Cererin dar, t. j. setev, žito, plodovi, sadje, kruh, živež: Naev. fr., Corn., sine Cerere et Libero friget Venus Ter., fruges cererem appellamus Ci., Cererem corruptam undis... expediunt V., Cereremque canistris expediunt V., rubicunda Ceres medio succiditur aestu V., ruges et Cererem ferunt H., reddit ubi Cererem tellus inarata H. Od tod adj. Cereālis (Ceriālis) -e
a) Cereri posvečen: cenae Pl. tako obilni kakor ob Cererinem prazniku, pompa Varr., papaver V., Col., nemus, sacrum O.; subst. α) Cereālēs -ium, m tisti, ki tekajo sem ter tja kakor Cerera, ki išče svojo hčer: Hier. β) Cerealia (Ceriālia) -ium, n (sc. sacra) Cererin praznik, ki ga je obhajalo ljudstvo 12. IV.: Varr., Ci. ep., O.; na ta praznik so bile vedno tudi igre v cirkusu, od tod (apoz.) Cerealia ludi: L. igre ob Cererinem prazniku.
b) Cererin: dona O., Sil., munera O. = kruh.
c) žiten, krušen: herbae O. setvina, sulci O. posejane brazde, sapor Plin. žitni ali pšenični okus, aurae Plin., aediles Cereales Dig. od Cezarja postavljeni edili žitničarji, ki so imeli na skrbi posle z žitom in zalaganje rim. mesta z živežem, Cereale solum V. podloga iz kruha; subst. Cereālia -ium, n žita: Plin. - chaos, acc. chaos, abl. chaō, drugih sklonov v klas. lat. ni (Prisc. navaja neizpričan gen. chaus, dat. chaï, Serv. ima gen. Chaï), n (gr. τὸ χάος) haos (kaos), m
1. neizmerna praznina v podzemlju, kraljestvo teme, podzemlje: Sen. tr., Val. Fl., Stat., per chaos hoc ingens vastique silentia regni... oro O., possidet alter (Neptunus) aquas, alter (Pluto) inane chaos O.
2. pooseb. kot nom. propr. Chaos Haos, podzemeljsko božanstvo, oče Noči in Ereba: Hyg., Sen. tr., Q., Sil., Chaos et Phlegeton V., ter centum tonat ore deos, Erebumque Chaosque V., et Noctem Noctisque deos Ereboque Chaoque convocat O.
3. pren. neizmerna, trda tema: Cimmerium Stat., horridum Prud.
4.
a) neizmerna temna praznina, v kateri je nastalo vesolje: Varr., Sen. ph.
b) po kasnejših nazorih brezoblična prasnov, iz katere je nastalo vesolje: Sen. tr., Lucan., Lact., inque suas partes cessit inane chaos O., unus erat toto naturae vultus in orbe, quem dixere chaos, rudis indigestaque moles O.; met. ustvarjenje: aque chao divûm numerabat amores O. - Charybdis -dis, acc. -dim in -din, redko (v pozni lat.) -dem, abl -dī, f (Χάρυβδις) Haribda, morski vrtinec v Mesinskem prelivu; starodavniki so se ga bali in si ga zato predstavljali kot požrešno morsko pošast: Ci. idr., dextrum Scylla latus, laevum implacata Charybdis obsidet atque... ter... vastos sorbet on abruptum fluctus V.; apel. vrtinec sploh: Prud.; pren. za oznako česa slabega, kakšne napake, predvsem lakomnosti: Syrtim patrimonii scopulum libentius dixerim, Charybdim bonorum voraginem potius Ci., incidit in Scyllam, qui vult vitare Charybdim H., quanta laborabas Charybdi H.
- Cicerō -ōnis (cicer, prim. Piso, Fabii) Ciceron, priimek Tulijevega rodu. Poseb.
1. M. Tullius Cic. Mark Tulij Ciceron, govornikov ded, umrl l. 106: Ci.
2. M. Tullius Cic. Mark Tulij Ciceron, govornikov oče: Ci.
3. L. Tullius Cic. Lucij Tulij Ciceron, brat 2., okrog l. 103 se je učil govorništva na Rodosu; njegov sin z istim imenom je živel v Atenah in Sirakuzah ter umrl l. 68: Ci.
4. M. Tullius Cicero Mark Tulij Ciceron, slavni govornik, rojen 3. I. 106 v Arpinu, na Antonijevo povelje umorjen 7. XII. 43: S., Q. idr.
5. M. Tull. Cic. Mark Tulij Ciceron, govornikov sin, rojen l. 65, v državljanski vojni je bil na Pompejevi strani: Ci., Plin.
6. Q. Tull. Cic. Kvint Tulij Ciceron, govornikov brat, rojen l. 102, oženjen s Pomponijo, Atikovo sestro, od katere se je ločil l. 44, l. 43 je bil umorjen hkrati s svojim sinom Kvintom Tulijem Ciceronom, rojenim l. 66: Ci. ep., C. — Pl. Cicerōnēs
a) = Cicerona, sinova Marka in Kvinta Tulija Cicerona: Ci. ep., Cicerones pueri Ci. ep.
b) = možje, kakršen je bil Ciceron: Sen. ph. Apel. Cicerō Ciceron = velik govornik: Ven.; prim.: apud posteros vero id consecutus (M. Tullius), ut Cicero iam non hominis nomen, sed eloquentiae habeatur Q. — Od tod subst. Ciceromastīx -īgis, m Ciceronov bič (po zgledu Ὁμηρομάστιξ), sramotilni spis Largija Licinija proti Ciceronu: Gell. Adj. Cicerōniānus 3 Ciceronov, ciceronski: simplicitas Plin., aquae Plin. vodni vrelec, zdravilen za oči, v Ciceronovi vili v Puteolih; subst. Cicerōniānus -ī, m ciceronovec, Ciceronov pristaš: Hier. - Cīncius 3 Cincij(ev), ime rim. rodu. Poseb.
1. L. Cincius Alimentus Lucij Cincij Aliment, l. 210 je poveljeval kot pretor, l. 209 kot propretor na Siciliji ter l. 208 brez uspeha poskušal z morske strani zavzeti Epizefirske Lokre na Brutskem: L.
2. L. Cinc. Aliment Lucij Cincij Aliment, sloveči letopisec med 2. punsko vojno, v kateri je bil ujet; pisal je v gr. jeziku: L.
3. M. Cinc. Aliment Mark Cincij Aliment, kot tr. pl. l. 204 uveljavil zakon lex Cincia de donis et muneribus, po katerem odvetniki ne bi smeli jemati darov za zastopanje v pravdi: Ci., L., T., Arn.
4. L. Cinc. Lucij Cincij, Atikov upravnik: Ci. ep. - circumducō -ere -dūxī -ductum
1. v krogu voditi, okoli peljati, okrog vleči, okrog potegniti: exercitum Pl., flumen ut circino circumductum C. kakor s šestilom okrog speljana, aratrum circumducere Ci. plug okoli potegniti (pri ustanavljanju mesta), c. linum ter vel quater Ulp. (Dig.) oviti, oculos circumducto nigrore fucare Cypr. s krog in krog namazanim črnim lepotilom; occ.
a) obkrožiti, krog potegniti okrog česa: oppida, quae prius erant circumducta aratro Varr.; s potezo obkrožiti v znak neveljavnosti = ukiniti, razveljaviti (razveljavljati): cognitionem, edictum Icti.
b) odprtino tvoriti: utro modo vero id circumductum est Cels.
2. okrog voditi: aliquem vicatim ali per coetus epulantium Suet.; v tmezi: Galli... circum in quaestus ducere asinum solebant Ph.; z dvojnim acc.: aliquem hasce aedes et conclavia Pl., quos... omnia sua praesidia (od straže do straže) circumduxit et ostentavit C.; v tmezi: terque haec altaria circum effigiem duco V.
3.
a) po ovinkih voditi, okrog česa peljati: cohortes quattuor longiore itinere C., per invia circa... quamvis longo ambitu c. agmen L., ad latus Samnitium c. alas L.; abs.: praeter castra hostium circumducit (sc. copias ali agmen) L. udari mimo tabora.
b) (o stvareh) α) arhit. zgradbo v loku (z)graditi: bracchia Auct. b. Hisp., portum exstruxit circumducto dextrā sinistrāque bracchio Suet. β) kaj napisanega z lokom gor potegniti: Suet. (Augustus, 87).
4. pren.
a) koga za nos voditi, zavajati, (pre)varati: Icti., servum Pl., c. aliquem aliqua re Pl. koga opehariti.
b) gram. in ret. α) kak zlog zategniti (zategovati), zategnjeno izgovoriti (izgovarjati): syllabam flexam Q., syllabam apice Q. z znamenjem dolžine za zategnjenega zaznamovati. β) kak izraz razširiti, opis(ov)ati: sensus unus longiore ambitu circumducitur Q., si quid modo longius circumduxerunt Q.; od tod subst. pt. pf. circumductum -ī, n sestava, perioda: Q.
Opomba: Star. imp. pr. circumdūce Pl. - circumvolitō -āre -āvī (-)
1. okoli (okrog) letati, obleta(va)ti
a) intr.: circumvolitant equites Lucr. jezdijo sem ter tja, coetu circumvolitantium alitum T., circumvolitantibus auris M.; v tmezi: circum late volitans fama V. daleč naokrog leteča; namen z ad: c. ad conquirendas proscriptorum latebras Sen. ph.
b) trans.: lacūs circumvolitavit hirundo V., c. thyma H. (o čebeli) leta okoli po..., salutator circumvolitans potentiorum limina Col., cetera iam Numidis circumvolitare... datur Sil.
2. pren. z očmi preleteti: sollicitus oculis amantem Ven. - clāmor -ōris, m (clāmāre)
1. glasno klicanje, kričanje, vpitje: clamor ingens V., Cu., varius ac dissonus Cu., clamores dissoni, incerti L., cl. mulierum T., fit clamor tota domo Ci., clamor a vigilibus tollitur Ci. stražniki zaženejo krik, cl. oritur, exoritur S., caelestis clamor Ci. glas z neba, erant convivia non illo silentio praetorum, sed cum maximo clamore Ci., resonat clamoribus aether V. odmeva, clamor implet valles Cu.
2. occ.
a) pohvalno klicanje, radosten krik, vrisk(anje): clamor gratulantium L., laudantium Q., militum gaudentium T., clamore et plausu Ci., T., illi viri magno illud clamore approbaverunt Ci., primus clamore secundo exit locus Hippocoontis V.
b) divje, zoprno vpitje, razgrajanje (kot izraz nezadovoljstva): Fufium clamoribus et conviciis et sibilis consectantur Ci. ep., clamore populi infesto atque inimico excitatus Ci., cl. utrimque, undique concursus H.
c) bojni krik, bojno vpitje: Val. Max., Sen. ph., saepe clamore ipso militum magnas copias pulsas esse Ci., exoritur clamorque virûm clangorque tubarum V., rursusque Latini clamorem tollunt V. zaženejo bojni krik, clamore sublato procurrere L., clamor hostium subitus Ph.
č) jok(anje), javk(anje), tarnanje: aegri Cels., supremus (umirajočega) O., lugubris Cu., pavidus clamor fugientium L., cl. paventium L., lacrimas effudit et locum clamore implevit V., matres femineum clamorem ad sidera tollunt V.
d) (večinoma pesn.) krik (vpitje, vrišč) živali: gruum Lucr. krikanje žerjavov, mergi clamorem ferunt ad litora V., clamores (drugi berejo clangores) laetissimos edere Suet. (o orlu).
3. pren. (o stvareh) odmev, jek, šum, hrušč: ter scopuli clamorem dedere V., montium clamor H. — Star. soobl. clāmōs -ōris, m: Q. - Claudius (vulg. Clōdius) 3 Klavdij(ev), Klodij(ev), ime prvotno sab. rodu, ki se je l. 504 pod Ato Klavzom (Atta Clausus = Appius Claudius) priselilo v Rim in bilo sprejeto med patricije; rod je bil slaven po stanovitnosti in odločnosti, nič manj pa tudi po ošabnosti in sovraštvu do plebejcev. Pozneje se je od njega odcepila ter poplebejila veja (njen najimenitnejši rod so bili Marcellī) in nekateri Klavdiji so se imenovali Clōdiī. Izmed patricijskih Klavdijev so najznamenitejši:
1. Appius Claudius Sabinus Apij Klavdij Sabin(ec), ki se je l. 504 preselil v Rim: L., T., Suet.
2. njegov sin Appius Claudius Sabinus, konz. l. 471: L.
3. Appius Cl. Regillensis Crassus Apij Klavdij Regilski Kras, sin 2., decemvir l. 450, znan po svojem silovitem ravnanju z Virginijo: L.
4. App. Cl. Crassus, diktator v vojni s Herniki l. 362: L.
5. Ap. Cl. Caecus (Slepi), ki je kot cenzor l. 312 zgradil cesto, poimenovano po njem via Appia, in vodovod; prvi znani rim. prozaik, sloveč tudi zaradi govora, s katerim je l. 281 preprečil premirje s Pirom: Ci., L., Sen. ph., T. idr.
6. P. Cl. Pulcher Publij Klavdij Pulher, sin 5., kot konz. l. 249 je dal pri Drepanu potopiti svete kokoši: Ci., L. epit., Val. Max., Gell.
7. iz rodbine Pulhrov so poseb. znani še trije bratje
a) App. Cl. Pulcher, z Lukulom l. 70 v Aziji, Ciceronov nasprotnik; l. 49 je s Pompejem bežal pred Cezarjem in umrl na Evbeji: Varr., Ci., Lucan., Gell.
b) C. Cl. Pul. Gaj Klavdij Pulher, l.56 propretor v Aziji: Ci.
c) P. Clodius Pul. Publij Klodij Pulher, ki se je s Ciceronom zasovražil od svoje blaznosti v svetišču dobre boginje (Bona Dea) ter kot tr. pl. l. 59 izpeljal pregon svojega nasprotnika; l. 53 ga je kot kandidata za konzulstvo Milon pri pouličnem spopadu ubil: Ci., Vell., Suet. Njegova sestra Clōdia Klodija s priimkom Quadrantāria Kvadrantarija (gl. quadrantārius), poročena s Kvintom Metelom Celerom, huda Ciceronova sovražnica, je bila ljubica Marka Celija in Katúla: Ci.
8. neko Klavdijo Kvinto (Claudia Quinta) omenjajo: Ci., L., Val. Max., Aur. Kot književniki so vredni omembe:
9. Claudius Klavdij, ki je polatinil gr. pisane letopise Gaja Acilija Glabriona; prevod je bil Liviju zgodovinski vir: L.
10. Q. Cl. Quadrīgārius Kvint Klavdij Kvadrigarij, rim. letopisec, Sulov in Sizenov sodobnik, tudi vir Liviju, ki ga kratko imenuje Claudius: L., Vell., Gell.
11. Cl. Mamertīnus Klavdij Mamertin
a) sicer neznan govornik ob koncu 3. st. po Kr., napisal (ohranjen) hvalilni spis na cesarja Maksimijana in njegovega sovladarja Dioklecijana.
b) govornik v 2. pol. 4. st. po Kr., napisal (ohranjeno) zahvalnico ces. Julijanu, ki mu je podelil konzulstvo: Amm. — Za druge veje tega rodu (npr. za Marcele, Nerone) prim. ta gesla. Neronovega rodu je Tib. Claudius Drusus Nero Germanicus Tiberij Klavdij Druz Neron Germanik, kot (4.) rim. cesar (od l. 41 do 54 po Kr.) kratko imenovan Claudius, roj. l. 10 pred Kr. v Lugdunu, zastrupljen od svoje žene Agripine: Sen. ph., Plin., T., Suet. — Kot adj. Claudius (Clōdius) 3 Klavdijev (Klodijev): gens L., tribus L., V., Serv. okraj na fidenskem ozemlju, via Cl. O. stranska cesta Kasijeve ceste (via Cassia) v južni Etruriji, aqua Cl. Suet., Front. od Kaligule začeti in od ces. Klavdija zgotovljeni vodovod, lex Cl. (ces. Klavdija) T., leges Clodiae (ljudskega tribuna Klodija) Ci., porticus Claudia Mart. Od tod nadaljnje tvorbe: Claudiānus 3 Klavdijev: castra (Apija Klavdija Pulhra) L., cometes Sen. ph. za ces. Klavdija vidna, tempora (ces. Klavdija) T.; vulg. Clōdiānus 3 Klodijev (= ljudskega tribuna Klodija): crimen (njegov uboj) Ci., operae (njegovi pomagači) Ci., incendia (od njega povzročeni) Ci.; redko Claudiālis -e Klavdijev (= ces. Klavdija): flamonium T. - cliēns (st.lat. cluēns) -entis, gen. pl. -tium (-tum Pl., H., Sen. ph., Macr.), m
1. (v Rimu) branjenec, varovanec, klient. Vsak patricijski rod (gens) je imel svoje kliente; ti so bili v najstarejših časih polsvobodnjaki, izšli iz podvrženih staroselcev, ki so izgubili z drugimi državljanskimi pravicami tudi lastninsko pravico in v svojih zadevah niso smeli nastopati pred sodiščem. Starosta rodu je moral svojim varovancem kot njihov zavetnik (patrōnus) povsod pomagati z besedo in dejanjem ter jih zlasti zastopati pred sodiščem. Zato pa je bil varovanec dolžan s svojim zavetnikom in tudi za njega prijeti za orožje ter prispevati k raznim njegovim stroškom (če je bilo npr. treba zavetnikovo hčer oskrbeti z balo, z odkupom rešiti zavetnika ali kakega njegovega soplemenitnika iz vojnega ujetništva in v drugih težavnih položajih). Zavetnik in klient se nista smela tožiti, niti drug proti drugemu pričati pred sodiščem. To pravno razmerje je bilo pod verskim varstvom: patronus si cluenti fraudem fecerit, sacer esto Tab. XII ap. Serv., testimonium adversus clientem nemo dicit Ca. ap. Gell., Mallius Glaucia quidam,... cliens et familiaris istius T. Rosci Ci., deserere clientes C. ap. Gell., adesse clientibus Suet., equites illos, Cn. Pompei veteres fidosque clientīs, voluntate eius Pisonem aggressos S., accitis domum... clientibus L., si clientum longa negotia diiudicatā lite relinqueret H., qui modo patronus, nunc cupit esse cliens O. Varovanci so se polagoma porazgubili med plebejce in so bili odtlej le reveži, plebejci, ki so služili svojemu zavetniku tako, da so se mu vsako jutro poklanjali (salutatio) in ga spremljali na forum ali na Martovo polje, za kar so dobivali od njega denar in hrano. — Tudi cele občine, province, celo narodi, so si izbirali svoje zavetnike ter so se imenovali njihovi klienti: Segestani, clientes tui Ci., Syracusani, istius clientes Ci.
2. pren. (izven rim. ozemlja) branjenec, varovanec, fevdnik, vazal, podanik: Orgetorix... omnes clientes obaeratosque suos... eodem coëgit C., Nabdalsa... dicit, quae ipse paravisset facere, perfidiā clientis sui praeventa S., ille (Bessus) cum clientum manu... novas copias... contrahebat Cu., ereptus Segestes magna cum propinquorum et clientium manu T.; o celih narodih: cum his (Germanis) Haeduos eorumque clientes... armis contendisse C., Eburones, Nervii, Aduatuci atque horum omnium socii et clientes C.; pesn.: cliens Bacchi H. (o pesniku) varovanec. - Coccēius 3 Kokcej(ev), ime rim. rodu. Poseb.
1. L. Cocceius Nerva Lucij Kokcej Nerva, pravnik in državnik, ki je l. 40 z Mecenatom in Azinijem Polionom izposloval brundizijsko pogodbo med Oktavijanom in Antonijem ter l. 37 tudi posredoval med njima, konz. l. 36: H.; pl. Coccei možje, kakršen je bil Kokcej: Sen. ph.
2. M. Cocc. Nerva Mark Kokcej Nerva, sloveči pravnik v Tiberijevem času, consul suffectus, katerega leta, ni znano, gotovo pa pred l. 24 po Kr., umrl l. 33 po Kr.: T., Front., Dig.
3. njegov istoimenski vnuk, pretor l. 65 po Kr., konz. l. 71 po Kr., rim. ces. od l. 96 do 98 po Kr.: T., Aur., Eutr.