Franja

ūs-que, adv. (prim. ūs-piam in quis-que) „vseskozi“

1. (samostojno, časovno) venomer, vedno, nenehno, nepretrgoma, neprestano, neprenehoma, ves čas: Ter., Pr., Mart. idr., ferrum usque sequens pressit O., nomen patris usque vocantem comprendit O., iuvat usque morari V., illa usque minatur V., poenas dedit usque H., undique totis usque adeo turbatur agris V.; usque dum Kom., Ca., H. ali usque … donec Pl. ali usque … quoad Varr., Ci. dokler (ne): usque … dum terra labores praebuit V., mihi usque curae erit, quid agas, dum quid egeris, sciero Ci. ep.; usque quāque (gl. quāque in ūsque-quāque).

2. usque ni praep., ampak stoji pri drugih praep. in tudi adv. in določa izhodišče
a) časovno (tam) od, izza, iz: augures omnes usque a Romulo Ci., usque ab heroicis temporibus Ci.; z adv.: inde usque repetens Ci. = če pomislim nazaj prav do tiste dobe;
b) krajevno tam od, tam iz: usque a mari supero Romam proficisci Ci., usque a rubro mari N., usque ex ultimā Syriā navigare Ci., usque a Capitolio plausus excitatus Ci.; adv. vrinjen: ab usque Pachyno V.

3. za določitev smeri
a) časovno (vse) do, prav do: usque ad hanc aetatem N., usque ad nostram memoriam S., usque ad vesperum Pl., C., usque ad solis occasum C., usque ante diem XVI Cal. Dec. Ci., usque ad extremum vitae diem Ci., usque ad Darei mortem Cu.; pri adv.: usque adhuc dozdaj (do zdaj), doslej, to tega časa (trenutka), dosihdob: Acc. fr., Ter., Ci., Suet. idr., cessatum usque adhuc Pl. doslej vedno; nunc usque še zdaj, še sedaj, dosihdob: Amm.; usque quaque (gl. ūsque-quāque).
b) krajevno (prav, vse) tja do, tja v, noter do, noter v, skozi do: usque ad castra C., ad imum usque solum O., admorunt oculis usque sub ora faces O. prav pod … , usque ad Numantiam misit C., usque in Pamphiliam Ci., usque sub Orchomenum O. prav pod orhomensko obzidje, trans Alpes usque Ci. tja čez Alpe; adv. pesn. vrinjen: Protei ad usque columnas V.; nam. praep. stoji usque pri eō
a) časovno = tako dolgo, tako dolgo … da, dokler (ne): usque eo se tenuit Ci., usque eo ferrum retinuit, quoad est renuntiatum N.;
b) krajevno = tako daleč: usque eo legiones admovit, ut barbari discedere non possent Hirt.; α) pri quō αα) = do koder: Dig., emissario uno, qui subeat, usque quo placuerit Plin.; αβ) = dokler (ne): ranam coicere in aquam, usque qua ad tertiam partem decoxeris Varr.; β) pri quā βα) = kolikor, ker: ab occidente litora Esseni fugiunt, usque qua nocent Plin. ββ) metaf. = do te mere, tako zelo: familiaris est factus usque eo, ut … Ci., usque eo despexerunt, ut ne quaerere quidem laborarent N., difficultate rei frumentariae affecti usque eo, ut frumento caruerint C.; v enakem pomenu tudi usque adeo: usque adeo pertimuerat Ci.; pri mestnih in krajevnih imenih (na vprašanje kam?) praep. seveda odpade: usque Romam voces referebantur Ci., ire usque Tarentum H., profectus Tarsum usque Ci., viam Appiam Brundisium usque pecuniā operire T.; od tod izvira pesn. in poklas. occ. raba adv. usque kot praep. = (tja) do: usque Iovem O., corpora usque pedes carbaso velant Cu.; praep. zapostavljena: corpus usque harena penetraverat Cu., Thessaliam usque Plin.; tudi časovno: usque somni tempus, usque quintum diem Cels.

4. z določitvijo izhodišča in smeri = od … do
a) časovno: ab initio usque ad hoc tempus Ci.
b) krajevno: a pulmonibus usque ad os intimum Ci.

5. (v drugih primerih)
a) s praep. (vse) do: usque ad ravim poscam Pl., te in pistrinam dedam usque ad necem Ter., hoc malum usque ad bestias perveniat Ci., adsenserunt omnes usque ad Pompeium Plin. iun. do Pompeja = razen Pompeja, mansit … usque ad eum finem, dum … Ci.
b) pri eō tako dolgo … da, dokler (ne): familiaris est factus usque eo, ut … Ci.
c) kot praep. do: usque sudorem, usque sanum corpus Cels.

aetherius 3 (αἰϑέριος)

1. k zgornjemu ozračju spadajoč, podneben, etrski: Lucr., natura CI., sol, sidera, haustus V.

2. pesn.
a) nebeški: domus H., aurae, astra, plaga, semen V., sedes, arces O., equi O. sončnega boga, aqua O. dež, deževnica, ignes = sidera: Lucr., tudi = nebeško, sveto navdušenje: O.; umbrae Cat., pax Val. Fl. med bogovi, pater Mart., Stat.
b) v nebo kipeč: Olympus V., Mart., vertex Tib.
c) zračen: nimbi V., nubes Lucr., O., iter O. skozi zrak, po zraku.
č) k zgornjemu svetu spadajoč, zemeljski: vesci aurā aetheriā V. dihati, živeti, aetheriā frui luce Sil.

Opomba: Komp. aetherior (etherior): Iul. Val.

Alba -ae

I. masc. Alba, rim. nom. propr.:

1. kralj v Albi Longi: O.

2. zaupnik Gaja Vera (C. Verres): Ci.

— II. fem. (albus) Alba Alba, ime več italskih mest, poseb.

1. Alba Longa (pri Ci. enkrat Longa Alba) Alba Longa, Dolga Alba, najstarejše lat. mesto, po mitu ga je ustanovil Askanij na ozkem, dolgem (od tod Longa) slemenu hriba ob Albanskem jezeru, materinsko mesto Rima, razrušil ga je Tul Hostilij: Ci., L., V. idr. Od tod adj. Albānus 3 albanski, iz Albe: ager Ci., exercitus, pubes L., pax L. z Albanci, mons Albanus Varr., Ci., L., Plin. Albanska gora (zdaj Monte Cavo), zahodni, najvišji vrh Latinskega (zdaj Albanskega) gorovja, jugovzhodno od Rima s svetiščem Lacijskega Jupitra (Iuppiter Latiaris): tam so bili Albani tumuli atque luci Ci. in nemus Albanum L., tam je rodila trta izvrstno sladko vino, vinum Albanum H., Plin., tam se je lomil lapis Albanus Plin. albanskogorski groh (od tod columnae Albanae Ci. ap. Q., Suet., lapicidinae Albanae Vitr. albanskogorski kamnolomi), tam se je opravljala tudi comissatio Albana Mart. (gl. comissātiō); na njegovem zahodnem vznožju slikoviti, globoki ognjeniški lacus Albānus Ci., Val. Max. Albansko jezero (zdaj Lago di Albano), katerega vodo (aqua Albana Ci.) so Rimljani, ko so oblegali Veje, speljali po rovu, skopanem skozi lavnato obalo, ter tako znižali jezersko gladino: Ci., L. Subst. Albānī -ōrum, m Albanci, preb. Albe Longe: Varr., L., Plin. Albānum -ī, n (sc. praedium) Albansko (posestvo), sprva velike vile Gneja Pompeja in drugih bogatih Rimljanov, zlasti cesarjev Nerona in Domicijana ob Albanski gori proti Apijski cesti: Ci., Suet. (Domicijanov Albanum se je imenoval tudi Albana arx T., Iuv. in Albanus secessus Suet.), pozneje municipij (Municipium Albanum, zdaj mesto Albano).

2. Alba Alba, stoječa na visoki skali ob Fucinskem jezeru v Samniji, sprva marzovsko mesto, potem rim. naselbina, močna trdnjava in rim. državna ječa (še zdaj Alba): Ci., C., L., Vell., pri Plin. Albensium Alba, pri Char. Alba Fūcentis Fucinska Alba. — Od tod adj. Albēnsis -e albanski: ager L., rus, nuces Plin.; subst. Albēnsēs -ium, m Albanci, preb. samnijske Albe: Varr., Corn., Plin.

— III. masc.

1. Alba (mōns) (gorovje) Alba: Vop.

2. Alba Alba,
a) reka v Tarakonski Hispaniji (zdaj Ter): Plin.
b) = reka Laba (Albis): Vop.

Amenānus -ī, m (Ἀμένανος) Amenan, presihajoča sicilska reka, ki teče skozi mesto Catanio: O.; tudi adj.: Amenana flumina O. amenanski valovi.

Amphinomus -ī, m (Ἀμφίνομος) Amfinom, katanski mladenič, ki je nesel z bratom Anapom svoje starše skozi ogenj gore Etne: Val. Max., Ci.; to dejanje, a brez imen mladeničev, omenjata tudi Sen. ph. (De beneficiis, III, 37, 2) in Sil. (XIV, 197).

anagōgē -ēs, f (gr. ἀναγωγή)

1. vzdig krvi, ki odteče skozi usta, izliv krvi, krvni udor: Cael.

2. pren. „vzdig smisla“ = globlji smisel, ki ga z razlago tako rekoč (kakor kak zaklad) vzdignemo, t. j. dobimo iz kakega besedila: Hier.

ānsa -ae, f

1. roč(aj), držaj: attritā pendebat cantharus ansā V., a. alvei, poculi, urcei O., rudentis Vitr. konec vrvi (z zanko), gubernaculi Vitr., staterae Vitr. škarje, v katerih se giblje prečka, ostii Petr. (železno) držalo ob vratih, crepidae Tib., Plin. ušesce ob podplatnem robu (skozi katero so se potegovali vezni jermeni); arhit. skoba, ki drži več kamnov skupaj: Vitr.

2. pren. povod, prilika: ansam quaerere Pl., quo plures det sibi tamquam ansas ad reprehendendum Ci., habere reprehensionis ansam aliquam Ci., sermonis ansas dare Ci.

arcus, st.lat. arquus, -ūs, m

1. lok (za proženje puščic): Diana sinistra manu retinebat arcum Ci., humeris... suspenderat arcum venatrix V., cervos cohibere arca H., arcus Scythicus S. fr., arcum intendere Ci. ali adducere V. napeti; pren.: cum... intentus est arcus in me unum Ci. ko je meni edinemu pretila nevarnost; met.: arcus Haemonii (ozvezdje Strelca) O.

2. mavrica: arcus ex nubibus efficitur quodammodo coloratis Ci., Frusinone arcus solem tenui linea amplexus est L., et bibit ingens arcus V., arc. pluvius H., imbrifer Tib., caelestis Plin., hibernus Val. Fl.

3. obok, svod: (specus) efficiens humilem lapidum compagibus arcum O., pumice vivo... nativum duxerat arcum O., habitabat ad arcum veterem Petr. pri starih vratih; pren. slavolok (zmage): Plin. iun., Suet., arcus propter aedem Saturni ob recepta signa... dicatur T., arcus veteres Iuv.

4. pren.
a) vijuga, krivina, zavoj: arcus aquarum O., (anguis) sinuatur in arcus O., sinus Haemoniae curvos falcatus in arcus O., portus curvatur in arcum V., arcus sellae T.; mat. (krogov) lok: Col., Sen. ph., via quinque per arcus O. skozi petero pasov (na obnebju).
b) zatič, zapiralna kljuka: hic ponite... arcūs oppositus foribus minaces H. (Carm. III, 26, 7; po drugih: arcūs = lok in puščice).

Opomba: Star. gen. sg. arquī: Lucr. in Arcī (mavrice): Ci.(De nat. deor. III, 20, 51); star. nom. pl. arcī: Varr. ap. Non.; dat. in abl. pl. ni pri klas. avtorjih, šele poklas. abl. pl. arquīs: Tert. in arcubus (da se loči od arcibus: arx): Veg., Serv., Sid., Vulg.; Arcus kot f: Enn. ap. Prisc.

āreō -ēre -uī(prim. gr. ἄζα, ἄζη suša, žar, ἄζω sušim, lat. āridus (ārdus), ārdēre, ārdor, āssus, āssāre, āra)

1. suh biti: aret ager, herba V., siccis humus aret arenis, tellus... sucis aret ademptis O.

2. pren. od žeje suh biti, žejen biti, suho grlo imeti, od žeje giniti: Tantalus aret O., fauces arent O. Večinoma kot adj. pt. pr. ārēns -entis

1. suh, usahel: arva, silva, fluvius, rivus, rosae V., arenae H., saxa O., loca Sen. ph., T., campi Ps.-Q.; subst. neutr. pl.: per arentia trahebat... turbam Sen. ph. skozi žgočo peščenino.

2. pren. od žeje suh, gineč, koprneč, žejen: ora O., arenti ore haurire O., arente fauce trahere pocula H., arentibus siti faucibus L., arentibus siti monstrare fontem Sen. tr.; met.: arens sitis O., Sen. tr. žgoča žeja.

ātrium -iī, n (āter: in atrio et culina erat, unde et atrium dictum; atrum enim erat ex fumo Serv.; po drugih etr. izvora) atrij, dvorana; v najstar. dobi prva ali osprednja in obenem največja pokrita dvorana v rim. hiši, središče družinskega življenja, v katero se je prišlo naravnost od hišnih vrat skozi vežo; v atriju je stala zakonska postelja in blagajna, tu so visele podobe prednikov, tu se je obedovalo, tu je gospodinja s svojimi hčerami in služkinjami tkala in opravljala podobna dela, tu so sprejemali znance in kliente. Pozneje, ko so izginile preproste navade, so iz atrija izginili tudi penati, zakonska postelja, ženske, atrij pa je postal prostorna in razkošna sprejemnica, okrašena z bleščečimi stebri, dragocenimi slikami in drugimi dragocenimi predmeti; v tej sprejemnici so zjutraj čakali klienti, ki so prišli pozdravit svojega zaščitnika (patrōnus) ali svojega pravniškega zavetnika (iurisconsultus), tukaj je gospodar gostil svoje prijatelje in znance: Varr., Ci. ep., H. idr. Tudi v javnih prostorih in svetiščih so bila atria, npr.: atrium publicum in Capitolio L. javni atrij na Kapitoliju, atrium Maenium, atrium Titium L. Menijev, Ticijev atrij (na severni strani Kapitolija), atria Licinia Ci. Licinijeve dvorane (Iuv. VII, 7, jih imenuje samo atria), kjer so se prirejale dražbe, atria auctionaria Ci. dražbene dvorane, atrium Libertatis Ci., L., T. idr. (prim. O. Trist. III, 1, 72; Fast. IV, 624) dvorana boginje Svobode (v svetišču tega božanstva na rim. forumu), kjer so imeli cenzorji svoje arhive, kjer so bila javna zborovanja in kjer je Polion ustanovil svojo knjižnico, atrium Vestae O., Plin. iun., Serv. ali atrium regium L. Vestina, kraljeva (t.j. kralja Nume) dvorana, bivališče Vestalk na jugovzhodnem delu rim. foruma ob vznožju Palacija. Pesn. pl. = sg.: atria longa patescunt V., atria alta, ampla V., atria regalia, marmore tecta O., atria servantem postico falle clientem H. (pl. namesto sg. rabijo pesniki deloma iz metriških ozirov, ker so edninske oblike neprimerne za šesterec, deloma zato, da bi z množino izrazili obsežnost in razkošnost atrija); pl. met. bivališča bogatinov, palače: atria divitis Crassi Varr. ap. Non., plebis aedificiis obseratis, patentibus atriis principium L.; pesn. = čudovite dvorane bogov: deorum atria nobilium O., atria caeli Stat.; pesn. pl. nam. sg. = domovje, hiša: Titanidos atria Circes O., nec capient Phrygias atria nostra nurus O.

Bacchānal, star. Bācānal, -ālis, n (Bacchus), nav. v pl. Bacchānālia -ium, n

1. Bakhovo slavje, Bakhov praznik, bakhovo, praznik, ki so ga ženske vsako tretje leto obhajale s skrajno razposajenostjo in razuzdanostjo; senat ga je l. 186 prepovedal: Pl., Ci., S. fr. (z gen. pl. -iorum), reliquias Bacchanalium exsecutus est L.; pren.: pervigilia ac Bacchanalia T. bahkantsko ponočevanje, popivanje skozi noč; pesn.: Bacchanalia vivere Iuv. razuzdano živeti.

2. met. Bakhu posvečen kraj, kraj, kjer se obhaja Bakhov praznik: Pl., omnia Bacchanalia diruere L.

balbus (onomatop.; prim. gr. βάρβαρος = lat. barbarus, sl. blebetati, brbljati, lat. babulus) jecav, jecljav, bebljav: cum (Demosthenes) ita balbus esset, ut eius ipsius artis, cui studeret, primam litteram (ῥ) non posset dicere, perfecit meditando, ut nemo planius esse locutus putaretur Ci., verba balba H. izjecljane, balba senectus H., balba de nare loqui Pers. skozi nos govoriti, nosljati. Adv. balbē jecljaje: balbe significare aliquid Lucr.; pren. nerazumljivo: Varr. ap. Non. — Kot nom. propr. Balbus -ī, m Balb, „Jecljavec“, ime Atijevega, Kornelijevega idr. rodov.

callis -is, m in v prozi nav. f

1. stegnè, gonje (pl.), steza, pot čez goro ali skozi gozd: calles silvestres longuinqui Varr., calles inviae L., Cu., timor incessit, ne quas per imminentia iuga calles inveniret L., occulti, secreti calles V., silvestres calles vix singulis pervii Cu., iter callium Cu. hoja skozi sotesko; pesn. stezica mravelj: praedamque... convectant calle angusto (formicae) V., suum servantes... callem O. držeč se svoje stezice.

2. pl. met. pašniki, trate na planinah in v gozdovih: Italiae callīs et pastorum stabula praeoccupare Ci.; calles publicae Varr. državni planinski pašniki, od tod (provincia) silvae callesque Suet. uprava državnih gozdov in planinskih pašnikov, tako tudi: cui (quaestori) provincia... calles invenerat T.

Carmenta -ae, f in Carmentis -is, f (carmen1) Karmenta, Karmentis = Prerokinja, mitološka Evandrova mati: L., O., Hyg.; prvotno staroit. božanstvo s svetiščem ob vznožju Kapitolijskega griča in z žrtveniki pri dvojno obokanih Karmentskih vratih (porta Carmentālis): V., Gell. En obok teh vrat se je pozneje imenoval porta scelerata, ker so tam skozi odšli Fabiji v boj proti Vejanom in v smrt: L., O. — Od tod adj. Carmentālis -e Karmentin, karmentski (Karmentski): flamen Ci., potra V. Subst. Carmentālia -ium, n (sc. sacra) karmentalije, Karmentin praznik, ki so ga obhajale rim. žene 11. in 15. I.: Varr., O. Carmentāriī -ōrum, m Karmentini svečeniki, ki so zapisovali Karmentine prerokbe: Serv.

castrō -āre -āvī -ātum

I.

1. (s)kopiti, rezati: agnum Varr., gallos Varr., Plin. kopuniti, vitulos, quadrupedia Col., arietes, haedos, iuvencos, verres, sues feminas Plin., mares Suet., Amm., se Luc. fr., se ipsos Vulg., castratus homo Cu. skopljenec.

2. rastline obrez(ov)ati, obseka(va)ti: vites Ca., Plin., arbusta Vitr., arundinetum Col., Plin.

3. žito idr. čistiti, očistiti, vejati, jaloviti: siligo castrata Plin., semen castratum Plin. jalovo zrnje, vina saccis c. Plin. precejati skozi vreče (da se mu odvzame rezkost).

4. odrez(ov)ati, odsek(av)ati, (s)krajšati: caudas catulorum Col., alvos apum Col. izpodrezati; pesn. pren.: libellos Mart. očistiti peg in kvant.

— II. pren. (s)kopiti = zmanjš(ev)ati, (o)slabiti: Sen. ph., Cl., Hier., nolo dici morte Africani castratam esse rem publicam Ci. (prim. Q. I, 6, 15), velut castratis viribus Plin.; v pass. z grškim acc.: virginitas animum castrata recisum Prud.

clandestīnus 3 (iz st.lat. clamde, clande = clam tvorjeno po naliki z intestīnus) skriven, naskrivaj (naskrivoma) storjen, tajen: Afr. fr., Pl., Lucr., scelus Ci., scelera L., introitus Ci. skriven dohod skozi skrivna vrata, colloquia cum hostibus Ci., consilium L., consilia C., nuntii legationesque C. tajna poročila in poslanstva po odročnih poteh, fuga Hirt., foedus L., Sil. Od tod adv. abl. sg. neutr. clandestīnō tajno, naskrivaj, naskrivoma (natihoma): cl. agere negotium Pl., committere alicui aliquid Luc. ap. Non.

clepsydra -ae, f (gr.κλεψύδρα) vodna ura, klepsidra (podobna peščenim uram), posoda s sitastim dnom, skozi katero se je po kapljah precejala voda. Scipion Nazika jo je prinesel z Grškega v Rim, kjer so z njo pri sodnih razpravah, govorih in govornih vajah merili za govor določeni čas, v vojaških taborih pa razdelitev nočnih straž (vigiliae); pozneje tudi v zasebnih hišah: Sen. ph., Plin., Plin. iun. idr.; od tod: cras ergo ad clepsydram (sc. dicemus) Ci. po vodni uri, ad clepsydram latrare Ci., binas (septem itd.) clepsydras petere Mart., Plin. iun. izprositi si dve vodni uri (sedem itd. vodnih ur) časa za govor, dve vodni uri (sedem itd. vodnih ur) hoteti govoriti, binas (septem itd.) clepsydras dare Mart., Plin. iun. dovoliti (komu) dve uri (sedem itd. ur) govoriti (dve klepsidri sta približno 24 minut).

colūrī -ōrum, m (gr. κόλουροι) kolura, kroga na nebesni krogli, ki gresta skozi tečaja in se pravokotno križata: Macr.

compellō -ere -pulī -pulsum

1. zgnati (zganjati): omni totius provinciae pecore compulso Ci., c. pecus omne in urbem L., pecus atque homines ex agris in silvas C., greges in unum V.; pesn. z dat. (k čemu): haedorum gregem hibisco V.; pren.: virgā horridā imaginem nigro gregi H. k črni čredi zganjati (o Merkurju); pren.: qui hosce amores nostros dispulsos compulit Pl.

2. occ.
a) zasledovaje zgnati, pognati (poganjati), goniti, (s)poditi, (s)tirati: adversarios intra moenia N., Atrebates ex loco superiore in flumen C., equites essedariosque in silvas collesque C., naves reliquas in portum C., Pompeium ferro domum compulit Ci., consules e foro in curiam c. L.; pren.: noto compulsus V. zagnan, zanesen, bellum Pometiam compulsum est L. se je zanesla, nos sub antrum compulit imber O., (Arbelam) amicorum ac militum fugam fortuna compulerat Cu. je bila naravnala skupni beg prijateljev in vojakov v Arbelo; c. orationem … in dumeta Stoicorum Ci., me quidem in Academiam totam compulisti Ci.; padarsko: fistulam in vesicam c. Cels. potisniti v mehur, acetum per plagam c. Cels. skozi rano vbrizgati.
b) v stisko spraviti, stisniti, pritisniti (pritiskati): hostes eo compulit, ut locorum angustiis clausi interirent N., eo illos compuli, ut neque pedestri itinere neque navibus commeatu iuvari possint C., ceteres nationes conterruit, compulit, domuit Ci.; pren.: utroque (mari) terram in artas fauces compellente Cu. ker utesnjuje.

3. pren. (pri)siliti, priganjati, nagniti (nagibati), nakloniti (naklanjati) na kaj, k čemu, napotiti k čemu, privesti do česa: minis amicorum Pompei compulsi inviti et coacti Scipionis sententiam sequuntur C., c. ad pacem L., ad mortem voluntariam Cu., non nos odium regnive cupido compulit ad bellum O., aliquem in metum c. L.; s finalnim stavkom: cuius filiam ut repudiaret, nullo metu compelli poterat Vell., compulsus rabie, ut … Cu.; z inf.: compulerunt regem iussa nefanda pati O., virum compulit amoenitatem naturae imitari Cu.

compluvium -iī, n (compluere)

1. dežnica, kompluvij, štirikotna strešna odprtina, skozi katero se je deževnica stekala v impluvij (gl. impluvium): Varr., Vitr.; pozneje tudi samo notranje dvorišče z impluvijem (gl. cavaedium): Varr., Suet.

2. pren. štirikoten okvir za vinsko trto, brajda: Col.